RECENZIJE
Le pol desetletja stara avstralska zasedba Erebus Enthroned se lahko pohvali že s tremi izdajami, in sicer z EPjem, splitom z Nekros Manteia ter avgusta izdanim prvencem Night's Black Angel. Skupina mi je bila do pred kratkim povsem neznana, zato sem pričakovala nekaj v stilu Deströyer 666. Veliko podobnosti med skupinama kljub skupni domači sceni nisem našla, vendar je vpliv starejših kolegov močno prisoten. Med nekaterimi pesmimi se nisem mogla otresti občutka, da poslušam švedske Mörk Gryning ali Watain, ob koncu celo nemške Zarathustra. Ne glede na primerjave moram priznati, da so se Erebus Enthroned zelo potrudili.
Produkcija je dobra, skoraj izpiljena, pesmi so razgibane in energične. Bobnar ne skopari s hitrostjo in dinamičnostjo, niti z umirjenimi deli, v katerih dovoli v ospredje tudi kitaram. Pomemben element njihove glasbe so tudi občasne, solidne solaže, ki jim enakovredno ob boku stoji za black metal standarden »harsh« vokal. Morda so se ikonoklasti še najbolj potrudili pri besedilih. Spisani so na zelo visokem nivoju, z bogatim besediščem, ponekod tudi v arhaični angleščini v slogu »thou shalt, thy in thee«. Aluzija je navsezadnje dober instrument za izpodbijanje in kritiko, čeprav tu še zdaleč ni prikrita. Teksti so polni metafor, latinskih fraz in besed, okultnih tem, biblijskih refernc, nanašajo se tudi na osebe oziroma bitja iz judovstva itd. Skratka, niso bila napisana čez noč. Kljub ekstremnemu vokalu se je Nihilifer potrudil z jasno izgovorjavo; pohvalno. Izpostavila bi še malce bolj umirjeno pesem Horns of Severity, ki me zaradi enostavnega petja celo spominja na kakšen »viking« metal. Verjetno zaradi svoje epske narave, morda zaradi skandinavskega pridiha na celotnem albumu. Vsak navsezadnje dojema glasbo po svoje. Besedilo je za razliko od ostalih pesmi najverjetneje spisano v latinščini (band ga namreč ni objavil). Ne manjka niti obskuren instrumentalni komad Temple of Dispersion, ki se na koncu zlije z naslovno pesmijo Night's Black Angel. Blast beati, enostavni kitarski riffi in daljša, morbidna solaža, mogočen, a rahlo monoton vokal ter jasno besedilo za vrhunec dodobra povzamejo celoten izdelek.
Album je nekaj za vsakogar, ki mu je blizu (četudi ne povsem originalen) black metal in ceni tudi glasbo, ki ni nujno old-school in hreščeče produkcije. Vsekakor vreden poslušanja.