RECENZIJE

30. 10. 2007
Devildriver - The Last Kind Words
Roadrunner Records, 2007
Po zatonu nu-metala se je Dez Fafara, takrat še vodja Coal Chamber, odločil narediti novo skupino, ki jo je poimenoval Devildriver. Pri prvencu se je slišalo še mnogo nu-metal korenin, sedaj, pri tretjem albumu The Last Kind Words, ki nadaljuje uspešno formulo drugega albuma The Fury of our Maker's Hand, pa ni ne sluha ne duha o njih.
Že pri otvoritvenem komadu Not All Who Wander Are Lost se sliši, da se DD spogledujejo s thrash bendi iz devetdesetih (Pantera, Machine Head) in švedskimi melodičnimi death metal bendi. Drugi album je predstavljal močan napredek DD, vendar so z The Last Kind Words stopili še en korak naprej. Kitarski dvojec Spreitzer/Kendrick poskrbi z obilico agresivnih in melodičnih rifov. Na novo so poskrbeli, da so aranžmaji dodelani tudi s solažami, ki jih prej skorajda ni bilo, priča smo tudi izmeničnim solažam. Nori Dez pa uspešno nadaljuje svojo jezo s prvenca in ponudi veliko kričečih in kruleči vokalov. Seveda pa tu ne gre izpustiti bas kitare in bobnov, ki tvorita ubijalsko ritem sekcijo. Kljub temu da bas ne izstopa pretirano in sledi kitaram, je vseeno možno slišati, kakšen zvok zna proizvesti. Še posebej je izpostavljen pri komadu Monsters Of The Deep. Tudi bobnar je opravil na izdelku več kot dobro delo. Je sicer močan odvisnik pedalov, vendar mu tudi ročnih spretnosti ne moremo očitat, ker je ponekod začel uporabljat tudi blaste, sicer pa zelo rad začini določene dele s splash činelami ali z bellom na ride čineli.
Devildriver, ki si tudi lastijo guinessov rekord po največjem circle pitu, znajo poslušalca, ki pričakuje od albuma breakdown dele in jokajoče refrene, precej razočarati. Devildriver poudarjajo kvečjem dinamičnost in stopnjevanje svoje glasbe ter nobenih pussy vokalov. Kljub temu, da je ta album najbolj melodična stvaritev DD, ga lahko mirno uvrstim kot njihovega najbolj dovršenega.
Sicer pa je potrebno za kvaliteto albuma izpostaviti še enega krivca, in sicer producenta Jasona Suecofa (Trivium, Chimaira idr.), ki jim poleg ubijalskega zvoka zelo dobro popestril tudi same aranžmaje. Glede na to, da DD le stopnjujejo svojo kvaliteto z vsakim naslednjim albumom, upajmo, da se bodo držali formule, ki so si jo zastavili s tem albumom, ker jim zelo dobro ugaja.

Primož
SORODNE VSEBINE:
11. 11. 2009Devildriver - Pray For Villains / Recenzije
24. 12. 2010Devildriver / Novice
14. 3. 2006Caliban - The Undying Darkness / Recenzije
15. 10. 2013Dream Theater - Dream Theater / Recenzije
23. 5. 2012DevilDriver / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Recenzija
5. 8. 2020
Iritator - Drek!
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
Recenzija
20. 7. 2020
Living Gate - Deathlust (EP)
Recenzija
17. 7. 2020
Tristwood - Blackcrowned Majesty
KONCERTI & FESTIVALI
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
12. 8. 2020
ODPOVEDANO! Summer Breeze Open Air 2020
Dinkelsbühl, Nemčija
14. 8. 2020
Trnovfest: Motörheadriders
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
19. 8. 2020
Trnovfest: Tomcat
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
28. 8. 2020
Breka Fest XIII
Srednja Bistrica, Črenšovci, Prekmurje