Klasični Destruction (Sifringer + Schmier) so eden izmed tistih bandov, pri katerih veš, da te nikoli ne bodo pustili na cedilu. Nov dokaz je album Inventor of Evil, na katerem nam je trojica, znova s pomočjo producenta Petra Tägtgrena, še četrtič zapored demonstrirala, kako se posname moderno thrash metal ploščo.
Kot že na vseh njihovih »post-reunionovskih« albumih smo tudi tu deležni slabe tričetrt ure brezkompromisnega, destruktivnega thrash metala, ki nam ga Destruction tokrat servirajo v podobi Soul Collector, The Calm Before The Storm, Seed Of Hate in ostalih. Vse lepo in prav, le da tu nastopi problem, saj so komadi dokaj enolični in jih boste le s težavo ločili med seboj. Izjemi sta uvodna himna Soul Collector (katere začetek spominja na Curse The Gods) in vokalno najzanimivejša pesem The Alliance Of Hellhoundz, ki jo je odpelo kar deset ljudi – Paul Di 'Anno, Biff Byford (Saxon), Doro, Shagrath (Dimmu Borgir), Speed (Soilwork), Messiah Marcolin (Candlemass), Mark Osegueda (Death Angel), Peavy Wagner (Rage), Peter Tägtgren (Hypocrisy) ter Schmier.
Večjih kiksov si Destruction niso privoščili, tako da gre albumu očitati le izostanek resnično močnih pesmi tipa Thrash Til Death, Desecrators Of The New Age in The Butcher Strikes Back. Za fane novodobnih Destruction je Inventor of Evil brez dvoma prava naložba, ljubitelji old-school produkcije pa boste tudi tokrat ostali praznih rok, saj je le ta praktično identična kot na prejšnjih albumih. Tudi glasbeno je napredek minimalen, tako da vam o primernosti tegale albuma za vas preostane samo še eno vprašanje; ali ste se Destruction tretjega tisočletja že preobjedli ali pač ne.

Boštjan