Leta 2006 so Centinex razpadli. Kitarist Jonas Kjellgren se je odločil, da se bo raje posvetil Scar Symmetry, ki imajo večji potencial za uspeh, pa tudi Jonas sam se je naveličal preigravanja starošolskega death metala. Centinex bi lahko sicer obstali, a so trije člani raje naredili Demonical, s katerim so napovedali, da ne bodo poskušali z nekimi kompliciranimi zadevami. Preprosto, Demonical so obljubili, da bo njihova glasba tisti pristni švedski death metal, ki se je začel nekje pri Dismember, načeloma Nihilist.
S prvencem Servants Of The Unlight so dodobra dokazali, da jih lahko zlahka primerjamo z Dismember. Drugi album Hellsworn nadaljuje tisto, kar je bilo začrtano s prvencem. Pravzaprav album ne šokira z nečim inovativnim, kar recimo niso začeli že predhodniki. A Demonical so logično nadaljevanje Centinex. Temeljijo na hitrih riffih, bobnanje je v visokem tempu, prisotni so tudi blasti, produkcija pa ne bi mogla biti bolj podobna zadnjim albumom Dismember. Resda so Centinex bili bolj melodični, samo z Demonical lahko spet govorimo, da švedska death metal scena občasno le ponuja pristne nepocukrane death metal bande. No, in ker sem že tako omenjal Dismember; album se zaključi z instrumentalnim Hellsworn, ki je podoben Dreaming In Red od Dismember.
Demonical so torej s Hellsworn dokazali, da je še upanje za pravi švedski death metal.

Primož