Po izredno čislanemu prvencu Deadmeat Disciples (2003), se Finci Deathchain vračajo z novo porcijo ultra agresivnega modernega thrash/death metala.
Po pričakovanjih nam tudi Deathrash Assault ne prinašajo nič novega, pač pa bolj ali manj še eno generično, brezmožgansko thrash/death metal ploščo. To pa pomeni klasično spolirano skandinavsko produkcijo, zelo razgibane bobne, izredno hitre ter eksplozivne riffe, ki jih poudarjajo s standardnimi, od Slayer pobranimi solažami, vokal, kakršnega lahko zasledimo v skorajda vsakem novodobnem thrash/death bandu, občasno pa tudi očitne black metalske izseke. S pogostimi menjavami tempa vsaj nekoliko omilijo svoj »šus«, prijetno presenečenje je tudi pretežno počasen komad Panzer Holocaust, vseeno pa Deathchain ostajajo med prvimi izbirami, ko boste iskali primerno podlago za zdemoliranje vsega okrog vas.
Kot že rečeno, Deathchain z albumom Deathrash Assault ne predstavljajo ničesar drastično novega, tako da album v prvi vrsti priporočam predvsem vsem pristašem hitrega, brezkompromisnega neo-thrash/death metala švedske šole, ob njem pa bi znali uživati tudi ostali oboževalci malo »težjih« zvokov.

Boštjan