RECENZIJE

21. 10. 2013
Darkestrah - Manas
Osmose Productions, 2013

Darkestrah je edini band iz Kirgizistana, ki ga poznam. Ustanovljen je bil davnega leta 1999, pet let kasneje pa je band po dveh demo posnetkih izdal svoj prvenec Sary Oy, ki je pred skorajda desetimi leti vzbudil moje zanimanje za te azijske posebneže. Kljub nekaterim prekinitvam, ko sem nanj za kratek čas »pozabil« in se vmes osredotočil na druge žanre in regije, se je zanimanje obdržalo, večinoma po zaslugi navdušenja nad že omenjenim prvencem. Drugače kot jaz pa band nikoli ni izgubil svojega fokusa: osredotočenost na simfonični black metal s folklornimi primesmi domovine, posredovane skozi dolge in še daljše epske mojstrovine, ostaja še naprej specialiteta banda. V manj kot desetih letih od prvega studijskega albuma so Darkestrah pred letošnjim poletjem svoje poslušalstvo razveselili z že petim albumom, ki nosi naslov Manas.
Manas je ravno dovolj podoben svojim predhodnikom, da poslušalec ve, iz katerega rova prihajajo melanholične in jezne melodije, hkrati pa dovolj različen, da ne prične dolgočasiti po nekaj poslušanjih. Kdor je mnenja (mednje se deloma štejem tudi sam), da je težko vedno znova in znova ustvarjati epske mojstrovine po podobnem receptu, tega bodo Darkestrah po intenzivnem poslušanju relativno hitro prepričali v nasprotno. Band oziroma trojica, kateri sta se po izdaji Manasa pridružila še dva člana, z neznano lahkotnostjo stresa iz rokava eno nalezljivo melodijo za drugo, le-to pa meša z nekompromisno hitrostjo in atmosfero srednjeazijskega visokogorja. Z malo domišljije se neokrnjena narava in njene lepote ter po drugi strani njena krutost in neusmiljenost poslušalcu samodejna rišeta pred duhovnim očesom, ko skozi zvočnike zapiha mrzel gorski veter, ko žalostne kitare vijejo okoli toplega ognja in ko dvoglasen vokal pevke (da, pravilno ste prebrali) kričeče turobno širi svoja sporočila.
»A to še ni vse!«, bi zvenelo reklamno sporočilo. Prav poseben čar in edinstveno atmosfero pa Darkestrah pričarajo z uporabo tradicionalnega glasbila komuza. To je dvo- ali tristrunska lutnja, s katero si band pomaga v vlogi solo instrumenta ali spremljave električnim kitaram. In to že vse od prvega albuma dalje. Vse skupaj in pod črto: nič manj kot odlično!

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Recenzija
5. 8. 2020
Iritator - Drek!
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
Recenzija
20. 7. 2020
Living Gate - Deathlust (EP)
Recenzija
17. 7. 2020
Tristwood - Blackcrowned Majesty
KONCERTI & FESTIVALI
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Pietra Sonica Fest #12
Osoppo (UD), Italija
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Sauzipf Rocks Festival 2020
Döbriach, Avstrija
7. 8. 2020
STREAM: European Metal Festival Alliance
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
12. 8. 2020
ODPOVEDANO! Summer Breeze Open Air 2020
Dinkelsbühl, Nemčija