Crest Of Darkness so nastali davnega leta 1993. Band sestavljajo štirje Norvežani, osrednji člen pa je edini ustanovitveni član in idejni vodja Ingar Amlien. Aktualni studijski album In The Presence Of Death je – neverjetno – že šesti po vrsti. Medtem ko je razlogov za širše nepoznavanje več, je skupni imenovalec vseh pomanjkanje lastne identitete. Sicer lahko govorim samo za dotični album, saj je to moj prvi kontakt s tem bandom, a komadi spominjajo na toliko različnih bandov, da je že kar joj. Najmočnejše asociacije vzbujajo prav tako norveški Obtained Enslavement s svojim zadnjim albumom The Shepherd And The Hounds Of Hell (2000), z albuma pa se poleg teh nasmihajo še (spet z Norveške) Ragnarok in slavni Marduk. Toda to še zdaleč ni edina težava, ki omejuje Crest Of Darkness pri poseganju po kakršnem koli prestolu. Band, ki se je osredotočil na igranje melodičnega black metala, medtem ko v glasbi ne manjkajo niti elementi death in thrash metala niti zametki progresije, kaže tudi močno pomanjkanje izvirnosti, saj se kitarske linije in melodije znotraj albuma precej ponavljajo. O tem, da tudi mešanje žanrov ni najbolj posrečeno, saj band od komada do komada skače od enega do drugega in tako onemogoča razvoj kakršne koli rdeče niti, o tem pa niti nočem izgubljati preveč besed.
Edina svetla plat albuma je podobnost z že omenjenimi Obtained Enslavement, ki so se razšli po izdaji (po mojem mnenju) svojega najboljšega albuma, In The Presence Of Death iz hiše Crest Of Darkness pa nekako predstavlja nadaljevanje pred trinajstimi leti izumljenega (tujega) sloga. Zato torej zasluženo nepoznan band tudi po dvajsetih letih delovanja!