Na današnji dan
1980
Umre Bon Scott, pevec zasedbe AC/DC
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
On Parole Productions, 2020

Chains se je razvil iz one-man metal projekta, ki je bil zapisan ambientalnemu drone/doom metalu. Danes šteje Chains dva člana, in sicer multiinstrumentalista E. Chains, ki v živo skrbi za vokale in kitaro, v studiu pa še za bas kitaro in efekte, medtem ko Matz Sick od leta 2016 dalje skrbi za bobne. Na svoji skupni poti se je dvojec postopoma oddaljil od atmosferičnega drone metala in se osredotočil na čisti doom metal, kar se mi zdi v primeru studijskega celovečerca z imenom Sonic Sabbath več kot odlična odločitev.

Osebno nisem ravno velik ljubitelj ali poznavalec doom metala oziroma doom scene, a me je Sonic Sabbath v prvi vrsti pritegnil s svojim metalom. S tem imam v mislih kitarske riffe, ki sedejo v uho in bi načeloma morali nagovoriti vsakega ljubitelja metala. Resda so ti zaigrani v povsem doomovski maniri, kar pomeni, da se energija glasbenikov prenaša preko instrumentov do poslušalca v počasnejših in repetitivnih ritmih, vendar v svoji biti prebijajo meje doom metala in bi morali nagovoriti vse, ki znajo svoj death, black ali thrash metal ceniti tudi v počasnejših oblikah. Osebno me recenzirani celovečerec namreč nemalokrat spomni na prelomni album Ravishing Grimness kultnega norveškega dvojca Darkthrone – počasno, nalezljivo in odločno.

Zaradi mračnega in zloveščega vzdušja, za katerega je v veliki meri soodgovoren E. Chains s svojim petjem, ki spominja na čase okultnega rocka iz 70-ih let prejšnjega stoletja, na svoj račun sicer ne bodo prišli ljubitelji vedrih melodij. Po drugi strani pa bo to še dodatno ustrezalo ljubiteljem ekstremnejših zvrsti metala. Sonični sabat ponuja šest pesmi, ki skupaj ne presegajo dolžine 23 minut. Kratka minutaža komadov, torej povprečno 4 minute ali manj, je na področju doom metala zagotovo prej izjema kot pravilo, kar pa ne pomeni, da se Izolčana v tem kratkem času ne uspeta ponavljati. Repetitivnost je zagotovo lastnost, ki jo najdete tudi tukaj, zaradi nalezljivih riffov pa je ta še toliko bolj dobrodošla. V low tempo območju so na ta način ustvarjene prave hipnotične melodije.

Kot osebna vrhunca ploščka bi izpostavil dva komada, in sicer začetnega Devil in Stardust Pentagram na sredi albuma. Oba me riffovsko poneseta v bližino zgoraj omenjenih Norvežanov, medtem ko ravno uvodni komad s svojim refrenom še na besedilni ravni izvrstno izpostavi repetitivnost, ki jo ponuja Sonic Sabbath. Slovensko metal leto 2020 se je začelo resnično odlično!

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2020
Ihsahn - Telemark (EP)
Recenzija
13. 2. 2020
Karg - Traktat
Recenzija
12. 2. 2020
Leprous - Pitfalls
Recenzija
11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
Recenzija
6. 2. 2020
Alcest - Spiritual Instinct
Recenzija
5. 2. 2020
Lindemann - F & M
Recenzija
30. 1. 2020
Minenwerfer - Alpenpässe
Recenzija
17. 1. 2020
Týr - Hel
KONCERTI & FESTIVALI
19. 2. 2020
Five Finger Death Punch, Megadeth, Bad Wolves
Wiener Stadthalle, Dunaj, Avstrija
20. 2. 2020
KoD: Sabbathlon #3 – Orto Sabbathizem
Orto Bar, Ljubljana
20. 2. 2020
KoD: Teleport, Armaroth, Smrt
Orto Bar, Ljubljana
21. 2. 2020
Extreme Smoke 57, Carnifliate, Kreshesh Nepitash
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka
21. 2. 2020
Anti Recesija, Đornata
Crazy Pub, Nova Gorica
22. 2. 2020
Stige Fest III: Revenge, Nargaroth, Nocturnal, Caronte, Eurynomos, Blasphemer, Necromutilator, Necrobode, Rawness Obsolete
Campus Industry Music, Parma, Italija