RECENZIJE

15. 2. 2021
Chains - Musica Macabra
Interstellar Smoke Records, 2021

Tudi v letu 2021 spada dvojec Chains med tiste (slovenske) metal ustvarjalce, ki nam med prvimi ponujajo sveže viže na plastičnem nosilcu zvoka. Po zagotovo zelo nenavadnem letu 2020, v katerem sta Chains celo uspela zabeležiti en nastop v živo, in sicer na Vratolomu 2020 (Buttcrack edition), in hkrati zanju zelo produktivnem letu, v katerem sta Chains po menjavi glasbenega fokusa ponudila svoj drugi studijski album Sonic Sabbath, dva stara demo posnetka z vaj (Psychedelic Ritual Sessions) ter en še starejši live posnetek z naslovom Demysteriis Dom Gromka, se s tretjim studijskim albumom nadaljuje kreativno udejstvovanje izolskega dvojca.

Nov studijski dolgometražec, tretji po vrsti, nosi naslov Musica Macabra in se glasbeno naslanja na že omenjenega predhodnika Sonic Sabbath. Gre za skupek sedmih komadov, med katerimi najdemo tudi intro (The March of the Forgotten) in outro (Gramonbozia). Pa mi dovolite, da najprej tema namenim nekaj besed. Pri The March of the Forgotten gre tokrat za dungeon synth kreacijo, ki se postavlja ob bok kreacijam iz hiše Teufel (Temni Grad Smrti), stranskemu projektu ustanovnega člana, multiinstrumentalista E. Chains. Z dotičnim uvodom se začne album relativno vedro, nežno in lepo. Čeprav takoj zatem, ko intro obmolkne, zazvenijo distorzirane kitare, izbran način začetka albuma dobro pritika albumu. In enako velja za bolj zlovešč, v drone metal vode segajoč instrumentalni zaključek Garmonbozia, ki se ujema z metalskim jedrom albuma, zaradi katerega je poslušalec v slabih 25 minutah doom metala pozabil na lahkoten začetek.

In kakšen je osrednji del albuma? Naslovi komadov, kot so Apocaliptic Fear, Dancing With My Demons ali In Death of Death so po mojem dovolj zgovorni, da nakažejo, v katero smer se obrača dvojec tako besedilno kot glasbeno. Doom metal iz hiše Chains je spet zelo catchy, sploh instrumentalni del komada Dancing With My Demons zaradi svoje nalezljivosti zna na prvo uho prikriti težka besedila iz ozadja, a po nekaj poslušanjih postane jasno, da težke in globoke melodije in ritmi pač ne gredo skupaj z opisovanjem lepot življenja. Pa je to sploh kdaj lepo? In ker sta Chains v zadnjem času prav tako zapisana okultnosti, sta tej v največji meri dodelila čas in prostor s komadom Hexenight in njegovim resnično ritualističnim uvodnim petjem čarovnice.

Nisem si mislil, da me bo tako zelo pritegnil in prepričal tudi naslednji album Izolčanov, a prav poudarek na nalezljivih riffih in čistem ter razločnem vokalu v kombinaciji z doomovsko repetitivnostjo ustvarja ritualno vzdušje, ki mu ponovno nisem uspel ubežati. Odlično!

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
29. 3. 2024
Khold - Du dømmes til død
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana