RECENZIJE

18. 7. 2018
Cavus - The New Era
Satanath Records, 2018

Ob Cavus sem se spotaknil, ko so leta 2010 v Gala hali nastopili kot predskupina kultnim Gorgoroth. Sčasoma sem izgubil stik z njimi, a v spominu so mi ostali kot brezkompromisni klateži iz Finske, ki radi igrajo old school black metal.

Osem let kasneje, kar ne pomeni samo osem let po dotičnem koncertu, temveč tudi osem let po njihovem prvencu, se vračajo Cavus z naslednikom Fester and Putrefy, ki nosi kar zgovoren naslov The New Era. Moram priznati, da me je ta v kombinaciji z naslovnim komadom ob prvem poslušanju kar konkretno zavedel. The New Era je dokaj teatralni instrumentalni uvod, zaradi česar sem resnično predvideval, da je band odložil vsaj nekaj svoje surovosti in jo zamenjal za klasično skandinavsko melodičnost. Toda še zdaleč ni tako. Naslov se očitno nanaša na dejstvo, da je band zapustil stari vokalist, medtem ko se je pridružil nov kitarist, tako da zdaj kar trije osebki vihtijo kitare pri Cavus.

A žal pride ta okoliščina bolj slabo do izraza. Dejansko je tako, da če ne bi tega prebral v Metal arhivih, bi šla ta informacija povsem mimo mene. Čeprav se je band na kitarski sekciji okrepil, ta na aktualnem ploščku sploh ne deluje okrepljeno, temveč udarja v starem starošolsko neposrednem slogu še naprej po materialu. V ospredju je potemtakem dobro staro kitarsko riffanje, ki pa ne zna zmeraj navdušiti. V večinoma stalni kombinaciji z blast beati je pač težko izumiti kar koli novega – kot dokazujejo Cavus. Iz tega razloga jih za moj okus v glavnem iz spodnjega povprečja dviguje masten zvok kitar, ki ni ravno značilen za black metal in ki zaradi tega zna navdušiti. In ko se k temu dodajo še pankovsko zabavljaški ritmi, s kakršnimi imamo opravka pri komadu Morphine ali Presence of Existence, zleze album do stopnje solidno in prepriča poslušalca, da ostane z njim in da posluša dalje.

The New Era je torej soliden hiter black metal album, ki ohranja plamen old school black metala pri življenju, a ga ne okrepi kaj dosti. To, kar človek sliši pri prvem poslušanju, je bolj ali manj to, neke dodatne hude globine plošček dejansko ne ponuja.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
1. 10. 2018
Dalkhu - Lamentation and Ardent Fire
Recenzija
28. 9. 2018
Obscura - Diluvium
Recenzija
26. 9. 2018
Aura Noir - Aura Noire
Recenzija
21. 9. 2018
Dragonlord - Dominion
Recenzija
14. 9. 2018
Isengard - Traditional Doom Cult
Recenzija
7. 9. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods
Recenzija
29. 8. 2018
Sear Bliss - Letters from the Edge
Recenzija
25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
KONCERTI & FESTIVALI
17. 10. 2018
Hellbastard, Insurgency, Pakt
Koncertna dvorana Rog, Ljubljana
17. 10. 2018
Farflung
MKNŽ, Ilirska Bistrica
18. 10. 2018
Farflung
Channel Zero, Ljubljana
18. 10. 2018
Saltatio Mortis
p.p.c., Gradec, Avstrija
18. 10. 2018
Taake, Bölzer, One Tail One Head, Slegest
Orto Bar, Ljubljana
19. 10. 2018
Kaoz, Snøgg, Smrt
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor