Vitrun je šele drugi dolgometražec Islandcev Carpe Noctem – od mojstrskega prvenca In Terra Profugus pa je minilo že dobrih pet let, skratka več kot dovolj, da zasedba takšne kakovosti pripravi novo »klasiko«. A kot že mnogokrat poprej v podobnih primerih visoka pričakovanja pogosto niso dosežena. In tudi na Vitrun je (vsaj delno) tako.

Vitrun skuša vsaj v grobem slediti viziji, ki so jo Carpe Noctem začeli na In Terra Profugus, to pa mu uspeva le delno. Kljub dovršeni izvedbi so kompozicije večinoma premalo drzne, nekaj izvrstnih idej pa ne prevlada nad bolj ali manj standardnim (morda celo generičnim) sodobnim »alternativnim« black metalom, ki zapolnjuje večino ploščka. Tudi dolžina skladb je dvorezen meč; od šestih psevdo-epskih kompozicij na albumu sta le dve krajši od devetih minut, celoten album pa se konča po dvainpetdesetih minutah. Nič posebnega, a zdi se mi, da bi vsaj petnajst minut materiala lahko izpustili in plošček bi s tem samo pridobil. Die-hard fani in tudi nasprotno tisti, ki niso slišali prvenca oziroma ne sledijo širši islandski black metal sceni, bodo kljub temu verjetno navdušeni, vsem, ki smo nekje vmes, pa bo sem ter tja rahlo dolgčas. Produkcija je solidna, miks ni popoln, je pa OK. Iz vidika forme torej ni večjih pripomb, le te se nanašajo predvsem na vsebinski vidik, ki je pogosto bogat zgolj navidezno.

Neodvisno od prvenca je Vitrun dober black metal album, v primerjavi s predhodnikom pa le-tega nekako ne doseže. Po eni strani ga tako prvenec zasenči, po drugi strani pa brez prvenca in oznake »Icelandic black metal« Vitrun najbrž ne bi požel širše pozornosti in bi se nekako izgubil v množici kakovostnih, a premalo izstopajočih stvaritev blackmetalskega podzemlja. Po podatkih Encyclopaedia Metallum je v času, ki je minil med Carpe Noctem prvencem in njihovim aktualnim ploščkom, izšlo najmanj 70 najrazličnejših glasbenih kreacij islandskega izvora, ki tako ali drugače sodijo v black metal. Carpe Noctem so v tem času sicer v marsičem ohranili kakovost, a vseeno v kreativnem smislu nekako obtičali v letu 2013. Vitrun je tako plošček, ki je vreden mesta na polici v vaši glasbeni zbirki in si ga boste verjetno tudi večkrat zavrteli, ni pa to izdelek, ki ga morate nujno imeti.