Na današnji dan
2016
Izide tretji plošček brutalnežev Omnihility, naslovljen Dominion of Misery
NAGRADNE IGRE
Traja do: 26. 2. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

20. 12. 2019
Carnifliate - Disgusting Festivities
samozaložba, 2019

Nisem vedel, da so se pri velenjskih death metalcih Carnifliate z vidika zasedbe zgodile korenite spremembe. Zdaj, ko sem se seznanil z novim albumom Disgusting Festivities, sem hkrati naletel tudi na spremenjen seznam sodelujočih glasbenikov. Enkrat leta 2017 sta se poslovila basistka Lejla Kozlica in ritem kitarist Uroš Polovšak, medtem ko je preostalo trojico v taistem letu okrepil Matej Voglar na bas kitari. Od leta 2017 delujejo Velenjčani torej kot kvartet, tri leta po prvencu Slaughterlust pa smo že tudi prejeli njegovega naslednika.

Kadrovske spremembe niso edine, ki jih prinaša aktualni album, so pa zagotovo najmanj zanimive. Zanimivejša se mi zagotovo zdi bandova glasbena transformacija od tradicionalnega death/grind metal banda k modernejši različici te kombinacije, ki jo odlikuje močna doza slamming death metala, po katerem so v Sloveniji daleč najbolj znani Jeseničani Within Destruction. Navedena glasbena transformacija je zaznavna že pri kratkem, nekaj manj kot 20-sekundnem uvodu v prvi komad First Class Cunt, s prvimi udarci po instrumentih pa je nato že tudi takoj jasno, da imajo Gnusne svečanosti le še malo skupnega s krvavim poželenjem prvenca. V praksi to pomeni, da bobni zvenijo bolj elektronsko oziroma umetno, dosti več je breakdownovskih ritmov oziroma slammovskih udarcev, vokali pa so večinoma kruleče popačeni.

Disgusting Festivities pa ni le sodobnejši death metal izdelek, temveč je v primerjavi s prvencem pridobil tudi na tehničnih finesah. Medtem ko so bili Carnifliate v preteklosti glasbeno dokaj neposredni in enostavni, z aktualnim ploščkom dodobra zaposlijo tudi zahtevnejšega poslušalca s kompleksnejšimi in hitrejšimi na eni ter prefinjenimi in tehničnimi kitarskimi riffi na drugi strani. Povsem logično se potem zdi, da deluje recenzirani plošček hkrati tudi bolj nasičeno in da mora biti poslušalec ves čas pri stvari, saj se dogajanje hitro spreminja in menjava.

Torej: čeprav je band z vidika minutaže in števila komadov v teh treh letih nazadoval, je po drugi strani zagotovo naredil napredek, ki ga je treba odločno pohvaliti.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
25. 2. 2020
Astora - Remnants of a Flame (EP)
Recenzija
18. 2. 2020
Ihsahn - Telemark (EP)
Recenzija
13. 2. 2020
Karg - Traktat
Recenzija
12. 2. 2020
Leprous - Pitfalls
Recenzija
11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
Recenzija
6. 2. 2020
Alcest - Spiritual Instinct
Recenzija
5. 2. 2020
Lindemann - F & M
Recenzija
30. 1. 2020
Minenwerfer - Alpenpässe
KONCERTI & FESTIVALI
27. 2. 2020
Turia, Iffernet
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
28. 2. 2020
Lipstikk & Leathür: Broken Arrow, Tomcat, Street Creeps
Klub Jedro, Medvode
28. 2. 2020
Alcest, Birds in Row, Kælan Mikla
Kino Šiška, Ljubljana
28. 2. 2020
Metal vikend: Deri po Brešcah
Mladinski center Brežice
29. 2. 2020
AC/DC tribute
MC Pekarna, Maribor
29. 2. 2020
Ri Rock Autobus
MKNŽ in Art of Music, Ilirska Bistrica