RECENZIJE

27. 12. 2017
Cannibal Corpse - Red Before Black
Metal Blade Records, 2017

Cannibal Corpse so AC/DC brutalnega death metala, ki lirično stavijo na razkosana trupla, pohabljenje in nasilne oblike smrti. V tem se je začela uriti zasedba konec osemdesetih prejšnjega stoletja in v tem je še zmeraj dobra po skorajda 30 letih neprekinjenega delovanja, ustvarjanja in koncertiranja.

Ko sem začel poslušati aktualni štirinajsti studijski album, sem si takoj rekel: »Končno album, ki je dovolj »slab«, da ne bo romal v obliki zgoščenke na mojo polico poleg ostale diskografije Kanibalov.« Joj, kako hitro se človek naje zarečenega kruha. Kaj naj rečem? Red Before Black resnično ni nič posebnega, daleč od tega, da bi držal boga kreativnosti za jajca ali srkal napoj kreativnosti iz njegovega tiča, toda Red Before Black ima tisto nekaj, kar pritegne. Ravno dovolj Cannibal Corpse, da tisti, ki si želijo točno takšnega death metala, pridejo več kot na svoj račun. Poznane nizko uglašene kitare, brneča bas kitara, globok growl in dinamičen bas boben so sestavine, ki odlikujejo vse ploščke, ki nosijo ime pionirjev brutalnega horror death metala. K tem sestavinam so možakarji letos uspeli dodati še dosti bolj všečne kitarske solaže, ki tokrat ne igrajo zgolj vloge mašil, temveč jih je užitek poslušati. Toda po drugi strani so Kanibali na žalost izgubili kar dosti mladostniške jeze, kar pomeni, da niso več tako konstantno hitri.

Kar tako odpisati album kot pač še en primerek tega, kar smo že slišali, tokrat torej sploh ne gre. Nisem zastonj v uvodnem stavku primerjal Kanibale z legendarnimi rokerji. Tako kot Avstralci tudi Američani na vsakem albumu poleg že preverjenega recepta ponudijo par komadov, zaradi katerih se že po nekaj poslušanjih zbistri glasbena podoba in si človek želi držati plošček v roki in po spletu že išče datume, kdaj bo zasedbo spet videl v živo. Med te komade osebno štejem Red Before Black, ki me zaradi svoje igrivosti v refrenu spominja na Kill or Become s predhodne plošče A Skeletal Domain, počasnejši in močnejši Code of the Slashers zato, ker je enostavno groovy in fajn, ter zaključni Hideous Ichor, ker ga osebno prištevam med zapomljivejše komade, ki so jih Cannibal Corpse napisali v zadnjih letih.

Če torej veste, kaj želite, in veste, kaj lahko pričakujete od ustaljene peterice Webster, Barrett, Mazurkiewicz, Fisher in O'Brien, potem brez zadržkov navalite, kajti zagotovo vam ne bo žal.

SORODNE VSEBINE:
20. 10. 2014Cannibal Corpse - A Skeletal Domain / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
16. 9. 2019
Kampfar - Ofidians Manifest
Recenzija
13. 9. 2019
Tryglav - Night of Whispering Souls
Recenzija
12. 9. 2019
Left Hand Path - Left Hand Path (EP)
Recenzija
6. 9. 2019
An Isolated Mind - I'm Losing Myself
Recenzija
19. 8. 2019
Gaahls Wyrd - GastiR - Ghosts Invited
Recenzija
13. 8. 2019
Dekadent - The Nemean Ordeal
Recenzija
2. 7. 2019
The Stone - Kruna praha (EP)
Recenzija
1. 7. 2019
Snøgg - Chhinnamasta
KONCERTI & FESTIVALI
24. 9. 2019
Misþyrming, Darvaza, Vortex of End
Backstage, München, Nemčija
25. 9. 2019
In Other Climes, Gužva u Bajt, Jegulja, Negative Slug, Agregat
Lepa Žoga, Ljubljana
26. 9. 2019
Domorodni četrtki: Dust Collector
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2019
The Cosmic Dead, Blackoutt
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
28. 9. 2019
Armaroth, Nature, Decage
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka
28. 9. 2019
Obnounce, Dark Sphere, Mario and the Chillers
Mladinski center Gornja Radgona