Po tem, ko je vse oboževalce norveških Borknagar pretresla novica, da band zapušča Vintersorg, so si taisti oboževalci lahko oddahnili, ko je lani konec septembra luč sveta ugledal aktualni studijski dolgometražec. Sicer je kompozitorno ponovno Øystein G. Brun, zadnji preostali ustanovni član, držal vse vajeti v svojih rokah, tako da s tega vidika nikoli ni bilo prave bojazni, a ICS Vortex je svoje delo vsekakor opravil več kot odlično in tako povsem zadovoljivo zapolnil luknjo na vokalih. Osebno sem moral poslušati predhodni plošček Winter Thrice, da sem sploh zaznal vokalno razliko. Ena skrb manj, torej.

Kam pa so Borknagar s True North zavili, če njihov kompas kaže točno proti severu? Pomaknili so se dalje, en, dva, tri ali več korakov bližje v smeri progresivnega rocka, kakršnega poznate od Opeth. Za razliko od teh se Borknagar še niso odpovedali scream vokalu, kar pomeni, da še vedno razvajajo s svojevrstno mešanico med brutalnostjo in melodičnostjo. Prav o tem priča uvodni komad Thunderous, ki po eni strani povsem opraviči svoje ime, po drugi strani pa vpelje radoživo melodiko v bandovem slogu. Z nekaj manj kot devetimi minutami pa je Thunderous drugi najdaljši komad albuma, kar hkrati pomeni tudi pravo preizkušnjo za vsakega poslušalca. Kdor se lahkotno prebije čez uvodni »trd oreh«, ta bo znal uživati tudi v preostalem albumu, čeprav ga glavna presenečenja še čakajo. Z Up North vpelje peterica 70's rock melodiko v slogu Uriah Heep, progresivnost pa se v prvi polovici albuma stopnjuje do te mere, da na True North dejansko dočakamo komad brez scream vokala. Wild Father's Heart, osrednji komad albuma, je prava rock balada, ki se giblje med romantično zasanjanostjo in hardrockovsko udarnostjo. Do konca albuma nam Borknagar ne ponudijo nič več novega, a presenetiti pa vseeno še znajo. Nekateri boste do konca albuma navdušeni nad melodičnostjo Into the White, drugi boste uživali v moči in epskosti najdaljšega komada Tidal, ljubitelji prog rocka pa boste še enkrat na polno prišli na svoj račun z Voices, ki ga je spesnil in odpel pianist in clean vokalist Nedland.

Ali bodo Borknagar v bodoče zavili v povsem progresivno smer ali bodo še naprej sedeli široko na dveh stolih, kjer spretno združujejo in povezujejo svoje blackmetalske korenine z melodičnostjo in progresijo sodobnega duha, nam True North ne zna odgovoriti. Pove nam pa, da bo band ne glede na svojo odločitev pri tem ostal sam sebi zvest in da si okoli kakovosti ne rabimo beliti glave.