S prvencem Divine je švedska melodična death metal šola dobila novega predstavnika. To so Blinded Colony, ki so se zbrali leta 2000 pod imenom Stigmata. Ob velikem uspehu In Flames, Soilwork in Dark Tranquillity, bandu najbrž ni bilo težko dobiti založbe, vendar najtežje za njih se sedaj šele začne. Divine bo namreč v veliki meri pokazal, ali je tu govora o novem švedskem odkritju, ali pa gre zgolj za klona prej naštetih zasedb.
Njihov recept je bolj kot ne že poznan: melodične »twin« kitare, agresivni bobni in vokali, spevni refreni, čist zvok. V tipični švedski zvok poizkušajo Blinded Colony vnesti nekaj finske depresivnosti, kar pa se ne sliši najbolj prepričljivo. Slednje velja tudi za same aranžmaje, ki so preveč predvidljivi in ne ravno originalni. Pri odločitvi poslušalstva ali poslušati band ali ne, zna zelo pomembno vlogo igrati nevsakdanji vokal Niklasa Svenssona, ki variira med umazano melodičnim in kričečim. Kot že namignjeno, so si pesmi med seboj dokaj podobne, strukture ne prezahtevne, težko jih je razdeliti na dobre in slabe; vse so približno enake kvalitete.
O novem odkritju tu ni govora, prav tako pa ne gre za čisti klon švedskih velikanov. Blinded Colony poizkušajo najti svojo podobo, ki jo bodo v prihodnosti še morali izoblikovati. Pa tudi več kot 36 minut materiala na naslednjih albumih ne bi bilo slabo posneti.

Matjaž