Kot da dobri stari Blaze že pred izidom prejšnjega albuma ni imel dovolj problemov, so se ti po izidu Blood & Belief le še potencirali. Album ni bil ravno zadetek v polno, njegov začetni tržni potencial po odhodu od Iron Maiden je splahnel in Blaze je praktično ostal prepuščen sam sebi. Preostalo mu ni nič drugega, kot da z novimi ljudmi okoli sebe postavi čisto nove temelje za nadaljevanje svoje glasbene kariere; od sedaj naprej predstavljene s celotnim imenom Blaze Bayley.
The Man Who Would Not Die ne pomeni le Blazeove vrnitve v svet heavy metala, povsem nepričakovano predstavlja tudi njegovo verjetno najboljšo post Iron Maiden stvaritev. Totalno netrendovski izdelek je nabit z energijo in ob nekaj polbaladnih oziroma epsko obarvanih momentih skozi vseh dvanajst skladb predstavljen s pravo heavy metalsko rušilno močjo (svoje je pri tem opravila tudi produkcija). Kvintet je brezkompromisno udaril na prvo, udarnost albuma podkrepil tako z vključitvijo thrasherskega žaganja kot tudi ostrejših modernejših riffov, obenem pa ne zanemaril njegovo melodično plat in zanimivost lepo grajenih kompozicij. Kitarske (mestoma Maidenovske) harmonije so tam, kjer morajo biti, prav tako prepričljive solaže. To je heavy metal pisan na kožo Blazeovemu prodornemu vokalu, polnemu strasti, energije in tvorcu odličnih melodij.
Neobremenjen s preteklostjo se je Blaze vrnil presenetljivo močan, poln elana in upajmo, da bo imel priložnost s to odlično ekipo to pokazati tudi na koncertnih odrih.

Matjaž