Mogoče so fantje naslovili album z namenom, da ujezijo Davea Mustaina? Ali pa preprosto nimajo več idej glede na zaužito količino kokaina in ostalih priboljškov, ki so jih konzumirali tekom svoje kariere? Kakršenkoli razlog stoji za številko 13, bi pregovor »Slab začetek, dober konec« morali spremeniti v »Dober začetek, še boljši konec«. Black Sabbath so namreč dobro začeli, in po 43 turbulentnih letih odlično zaključili (to si upam trditi glede na izjave Iommija in Geezerja, da je bil ta album najbrž njihov zadnji). Pikolovci se s prirejenim pregovorom ne boste strinjali, rekoč da je Paranoid tisti »dober začetek«, saj je bil Black Sabbath slabo produciran in posnet v enem dnevu, poleg tega pa je imel še slabši komercialni uspeh. Komentar je na mestu, a pomembna stvar je ta, da se začetek (vseeno, kateri od prvih dveh albumov si pod tem pojmom predstavljate) in konec lepo skleneta; odlično se zlijeta, da ni jasno, kje je začetek in kje konec.
In ravno to je prva stvar v albumu, ki nam jo Ozzy zapoje - »Is this the end of the beginning or the beginning of the end?« Vse dosedanje filozofiranje povzemimo s trditvijo, da je zadnji(?) studijski album 13 odsev zgodnjih Sabbathov (t.i. »Ozzyevo obdobje«). Ker sem tudi osebno bolj pristaš »Ozzy Sabbath« (z vsem spoštovanjem do Dia), sem bil nad izdelkom navdušen, tudi zaradi boljših možnosti produkcije glede na sedemdeseta leta.
Posebno me je pritegnil začetni komad End of the Beginning, ki ima tisti pravi pionirski doom intro, sledi pa vrhunec z odlično solažo Iommija. Po osmih minutah konca začetka je na vrsti »hit single« iz plošče, God is Dead?, ki pa name ni naredil tako močnega vtisa kot začetni komad. Najbrž zaradi zelo predvidljivega besedila (npr. The blood runs free - The rain turns red, When god and Satan at my side - from darkness will come light, Will someone tell me the answer - Is god really dead? etc.). Podobni predvidljivi verzi z nasprotji se nadaljujejo tudi v nadaljevanju (npr. His own best friend but he's his own worst enemy). A liriko na stran, pomembna je tudi glasba, ki jo lahko opišemo z besedami »Iommi je kopiral Iommija«, v pozitivnem smislu; kot sem že omenil, so se Sabbath vrnili h koreninam, na začetek. Nisem se mogel znebiti občutka, da so želeli s 13 podoživeti Paranoid - primerjajte Planet Caravan in Zeitgeist in vam bo jasno. Z eno kadrovsko spremembo - bobnarske dolžnosti je prevzel Brad Wilk (Rage Against The Machine), Bill Ward je bil po Ozzyevih besedah fizično nesposoben in finančno prezahteven za takšno nalogo. Ironično, da to reče prav Ozzy, ki, roko na srce, tudi ni več sposoben nastopati, o tem sem se prepričal na lastna ušesa na Wacknu 2011. Na albumu sicer vokal zveni super - pravzaprav nisem slišal razlike v vokalu med Paranoid in 13. Moje mnenje lahko izpodbijate, če se boste udeležili njihovega koncerta na trenutno trajajoči evropski turneji. Ozzy trdi, da je na snemanju albuma 13 pel v takšnem razponu, da bo isto sposoben v živo. Povejte mi, če to res drži?