Še pred dvema letoma sta kitarist Sir Shred in bobnarka Alison Thunderland na njihovi premierni evropski turneji divjala naokoli s Skull Fist, sedaj pa že predstavljata prvenec novega benda Axxion (nastal lani, posnet je že bil en EP). Po turneji se ni ravno na veliko govorilo o vzrokih njunih odhodov, definitivno pa to ni bilo zaradi različnih glasbenih okusov oziroma ne istih pogledov na glasbeno usmeritev benda. Razlike med obema zasedbama so minimalne, celo vokalno Dirty D Kerr ni zelo oddaljen od Jackieja Slaughterja. S preteklostjo neobremenjenemu oziroma bolje, spremembam v zasedbi neveščemu poslušalcu bi Wild Racer lahko predstavili kot Skull Fist album z novim vokalistom in ne bi bili deležni nikakršnih čudnih pogledov. Mogoče edino z opazko „ne, pa saj ni drug vokal, le malo je mutiral“.
Glasbeno se Axxion tako nahajajo v zgodnjih osemdesetih, Riot, Tyrant Pace, Grim Reaper, zgodnji Iron Maiden so v največji meri vplivali na zvok, sam pristop pa je čisto v stilu „boli nas k.... za vse, samo dajte nam pivo in pustite, da igramo in živimo heavy metal“. Izbira priredbe kultnih rojakov Thor, Ride Of The Chariots, je tu zelo logična poteza. Mladostniška razigranost in neobremenjenost je prisotna v vsakem kotičku tega albuma, čuti se, da band pri tem neizmerno uživa in da so z vsem srcem pri stvari. Glavna pomanjkljivost je, razumljivo, še pomanjkanje lastne glasbene identitete, zagnanosti in svežine pa jim nikakor ne manjka. Klasični heavy metalski headbanger bo našel zadovoljstvo v heavy/speed himnah Tonight, Wild Racer, Stallion in v nekoliko počasnejših, mid tempo komadih kot je Still Hungry.
Se obeta kak heavy metal žur in ni prave ideje, kako ga začeti? Z mrzlim pivom in Wild Racer naglas v ozadju ne bi bilo slabo.