RECENZIJE

30. 3. 2018
Abigor - Höllenzwang (Chronicles of Perdition)
Avantgarde Music, 2018

Štiri leta po odličnem albumu Leytmotif Luzifer se pekel znova trese pod taktirko dvojca z imenom Abigor. Da so bile različne izdaje, med katere spada tudi instrumentalna različica kultnega albuma Supreme Immortal Art iz leta 1997 premalo, je bilo očitno vsem, zaradi česar Avstrijca z najnovejšim albumom ponujata točno to, kar se od njiju pričakuje.

Izdala sta nov plošček, ki je avantgarden, eksperimentalen in kaotičen ter hkrati starošolski in neposreden. Ta izjava sicer kar vpije v zrak po tem, da gre za oksimoron, toda po drugi strani vseeno drži kot pribito. P.K. in T.T. proizvajata močne riffe, ki pa jih tako ostro oziroma odrezavo menjavata, da poslušalec na trenutke komaj sledi dogajanju. Ustvarjeno disonančno vzdušje pa bi znalo biti razlog za marsikoga, da se na pol poti do razumevanja albuma ne samo ustavi, temveč mu povsem obrne hrbet.

Tega je torej ogromno, ne samo na kitarski ravni. Seveda se gospoda poigravata še s filmskimi izseki, s kratkimi nagovori nas v nemščini pozdravi ženski glas, ki spominja na izkustvo albuma Herbstleyd iz hiše Nargaroth, s čimer celoten album pridobi na pripovedni ali teatralni ravni, na kateri svojo vlogo več kot odlično opravi Silenius, ki je kot stalni kričač sicer zaposlen pri kolegih Summoning. Na Höllenzwang (Chronicles of Perdition) iz sebe na eni strani izvleče najgloblje krike, ki jih premore, na drugi strani pa skladno z menjavo ritmov, dinamike in razpoloženja tudi sam skokovito preklopi na govorjenje ali šepet – pač odvisno od vzdušja.

Kljub že izrečenim besedam pohvale pa vseeno ne morem mimo ene stvari, in sicer mimo vprašanja, ali Höllenzwang (Chronicles of Perdition) morda ponuja preveč (dobrega). Pod črto namreč vsi komadi delujejo podobno »zajebano«, zaradi česar sem osebno po številnih poslušanjih še zmeraj povsem zgubljen. Nikoli namreč ne vem, kje se nahajam, razen na začetku, ko se začne, in seveda na koncu, ko vse utihne. Vmes pa se počutim kot na zelo razburkanem potovanju, katerega prepoznane drobce je treba postopoma sestaviti. K sreči so komadi in album kratki, kar zagotovo olajša vse skupaj.

SORODNE VSEBINE:
12. 11. 2014Abigor - Leytmotif Luzifer / Recenzije
3. 6. 2003Abigor / Novice
22. 1. 2018Nortt - Endeligt / Recenzije
19. 7. 2002Abigor / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 9. 2018
Dragonlord - Dominion
Recenzija
14. 9. 2018
Isengard - Traditional Doom Cult
Recenzija
7. 9. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods
Recenzija
29. 8. 2018
Sear Bliss - Letters from the Edge
Recenzija
25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
Recenzija
18. 7. 2018
Cavus - The New Era
Recenzija
16. 7. 2018
Marduk - Viktoria
Recenzija
13. 7. 2018
Ihsahn - Àmr
KONCERTI & FESTIVALI
22. 9. 2018
Blasphemer Fest Clagenfurth IV
Kwadrat, Celovec, Avstrija
25. 9. 2018
Spectral Voice, Hagzissa
KAPU, Linz
27. 9. 2018
Spectral Voice, Morbid Creation
Akc Medika, Zagreb, Hrvaška
27. 9. 2018
10. Metalwitch
Klub Cirkus, Ljubljana
27. 9. 2018
Hour of Penance
TrainStation SubArt, Kranj
27. 9. 2018
Güacho, Torso
Mammut Bar, Celovec, Avstrija