Britanska zasedba A Forest of Stars je v začetku leta izdala svoj četrti studijski album Beware the Sword You Cannot See, na katerem so znova zastopane vse tiste njihove značilnosti, zaradi katerih je njihov zven tako edinstven: dominantna in pretežno folkmetalsko obarvana, na trenutke že psihedelično zveneča violina ter spevni, žametni glas njene lastnice Katheryne, Queen of the Ghosts, kot tudi vživeti shizofreni monologi, ki jih Mister Curse pogosto stopnjuje do res kričečega vokala. Sicer se v žanrski okvir black metala pogosto ujamejo bobni in kitarski aranžmaji, a jih vsakršnih omejitev slednjega poleg violine osvobajajo in razširjajo klaviature, predvsem v zvokih »honky-tonk« klavirja in orgel hammond. Britancem bi le s težavo za primerjavo postavila ob bok kakšno sorodno zasedbo (razen seveda drugega, manj izstopajočega projekta nekaterih članov, The Water Witch), podobno kot je romunske Dordeduh praktično nemogoče stlačiti med katere koli podobno zveneče skupine. Seveda oba banda nista naključno pristala pod okriljem iste založbe, saj Prophecy Productions v svojo družino vselej sprejema le iz povprečja izstopajoče skupine, ki imajo svoje korenine praviloma v folk metalu.
Beware the Sword You Cannot See sestavlja enajst pesmi, ki so v grobem razdeljene na dva dela. Prvega sestavlja pet, na videz nepovezanih pesmi, ki jih zaradi njihove raznolikosti težko zaobjamem v koherenten opis. Album kar brez uvoda odpre mogočna Drawing Down the Rain, ki jo štejem med kar dve najboljši na aktualnem ploščku. Hive Mindless zaznamuje več etno elementov, zlasti v ritem sekciji, ki posrečeno posnemajo na videz brezglavo rojenje v čebelnjaku, pri čemer se vmesni zven jekla navezuje še na naslov albuma. Všeč mi je, da Mister Curse besedila še vedno jasno izgovarja v vseh svojih blažjih ali ekstremnejših oblikah, saj v naslednjem komadu, A Blaze of Hammers, na katerem zaradi disonantnih riffov vlada precej hladnejše vzdušje, vokal začne kar z aluzijo na frazo »Fuck you and the horse you rode on in«, le da je tokrat kot osrednja žival zastopan črv. Umirjen tok albuma nato preseka neučakana Virtus Sola Invicta, prepredena s hammond orglami, flavto in retro zvenečimi kitarami, ki se lepo zlijejo v razigrani Proboscis Master Verus The Powered Seraphs Pawn on the Universal Chessboard, njegov že skoraj cirkuški pridih pa sčasoma zbledi v bolj klasične pasaže. Že prvi del ploščka je torej nasičen s številnimi elementi, ki pa jih A Forest of Stars spretno vpenjajo v svoj zvok in zaradi tega ne deluje baročno obtežen ali nametano kaotičen.
Drugi del ploščka je prvemu kot noč, saj se naslednjih šest pesmi smiselno povezuje, skupno rdečo nit pa potegne uvodni Mindslide, ki z ženskim glasom in najrazličnejšimi zvoki začrta bolj zasanjano, astralno obarvano vzdušje do konca ploščka. Pesmi se po tempu in udarnosti stopnjujejo čedalje bolj, dokler z Lowly Worm album ne doseže kratkega, a mogočnega viška in ga nato Let There Be No Light kot zadnja, izjemno umirjena pesem ne očisti vseh napetosti, ki so se nakopičile do te točke, skoraj 51. minute albuma. Pesem izstopa tudi po tem, da je zastavljena daleč najbolj konvencionalno, s precej milimi rokerskimi aranžmaji in le z ženskim vokalom. Da so to dejansko A Forest of Stars, razkrivata le še violina in »honky- tonk« klavir.
Nekaj podobnega so naredili tudi pred tremi leti z Dead Love, dodatnim zadnjim komadom na ploščku A Shadowplay for Yesterdays. Band se nekaterih pristopov torej drži tudi naprej in v instrumentalnem smislu aktualni plošček ne ponuja nič novega, saj zasedba po zvočnih posnetkih posega že od nekdaj, na primer srebanje čaja na začetku pesmi Earth and Matter s prvenca The Corpse of Rebirth iz leta 2008. Vendarle je zasedba od svojih začetkov v razmiku par let nanizala nekaj izjemnih dolgometražcev, ki od poslušalca zahtevajo precejšno strpnost in potrpežljivost v smislu odstiranja mnogih slojev bogato obloženih riffov. Tudi po štirih letih v kateri od starejših pesmi še vedno kdaj prvič zapazim kakšno stvar in verjamem, da bo čez čas podobno tudi z Beware the Sword You Cannot See. In tega se že veselim.