Nenavadno ime, nenavaden naslov in nenavaden band za založbo guruja ameriške metal scene Briana Slagela. Čeravno neznana, tako v primeru banda kot albuma, ne gre za čisto novost. Newyorčani so z delovanjem pričeli v sredini devetdesetih, njihova diskografija je že dosegla ime banda, v tem primeru pa gre v bistvu za ponovno izdajo albuma (z nekaj dodatki), ki je prvotno luč sveta zagledal leta 2004 pri Planet Noise Records.
Če pogledamo malo v preteklost, so pri Metal Blade pod svojim okriljem že držali podoben band – King's X, 3 pa bi lahko označili za njihovo nekakšno modernejšo verzijo. Pri njih bi največ vzporednic našli s Coheed And Cambria, v glasbi pa lahko najdemo elemente, ki jih držijo že prej omenjeni teksaški trio, OSI, Rush, Spock's Beard, Tool. Tako z vidika aranžmajev in struktur kompozicij kot tudi igranja je sicer opaziti, da so temelji 3 zasidrani v progresivi, vendar pa tu ne gre za čisto klasično prog rock zasedbo. 3 se ne bojijo eksperimentiranja in iskanja nečesa novega prav na vseh prej omenjenih področjih. Imajo specifičen vokal v smeri alternativnih rockerjev a la Billy Corgan ali Shannon Hoon. Joey Eppard se zelo igra s svojimi linijami in poleg lepih melodičnih odpoje kakšno čisto »odbito«. Podobno velja tudi za komponiranje, kjer so vpeljali nekaj nenavadnih vzorce, in instrumentalni del, kjer kitare občasno ustvarjajo neobičajne zvoke; sicer električne spuščajo ostrejše riffe v stilu novejših Fates Warning, akustične pa tudi pogosto prihajajo v ospredje in so dokaj agresivne. Zelo poudarjena je »pumpajoča« bass linija, dinamični so bobni, ki s tribal, poliritmičnim igranjem spominjajo na Dead Soul Tribe.
Je to prihodnost progresivnega rocka? Bomo videli, vsekakor pa so 3 za tiste, ki v tem žanru iščejo nekaj novega.

Matjaž