INTERVJUJI

13. 7. 2015

Noctiferia

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: UROŠ

Pisal se je 17. april 2015, ko so Noctiferia v družbi Dekadent in The Equasion kot prvi metalski bandi kadar koli nastopili v murskosoboškem Čili Baru. Vzdušje je bilo tipično metalsko sproščeno, kakor tudi moj pogovor z Urošem, za katerega sva se odločila, da ga nadaljujeva kasneje v obliki prvega bandovega intervjuja za naš webzine. Glavna beseda je tekla o lani izdanem albumu Pax, med pogovorom pa sva obujala tudi že zdavnaj pozabljene spomine na te in one trenutke iz sveta metal glasbe pri nas. Uživajte!

DEJAN: Noctiferia je metal band, ki je sprva nastal pod imenom Emetica, z današnjim imenom pa vas poznamo od leta 1994 dalje. Vsega skupaj je to že časti in pohvale vrednih 23 let, zato mi dovoli, da ti najprej čestitam za uspešno doživeto polnoletnost.
UROŠ: Hvala. Ampak te moram popraviti: Noctiferia je nastala leta 1996, uradno pa 21. aprila 1997, na dan našega prvega koncerta, ki smo ga odigrali skupaj z Enslaved in Absu na Metelkovi.
DEJAN: No, če je pa tako, potem je treba popraviti informacijo v Metal Arhivih, hehe.

DEJAN: In še preden preidem na svoje prvo vprašanje, bi ti rad čestital za vaš peti studijski album. Menda ga ni slovenskega metal banda s tolikimi izdanimi studijskimi albumi (so mi novinarski kolegi priskočili na pomoč in me dopolnili, da imajo Sarcasm 6, Metalsteel pa 5 studijskih albumov, kar seveda ne izključuje še kakšnega, op.a.). In sedaj moje prvo vprašanje: kakšen je vaš recept, da po več kot dvajsetih letih še zmeraj ohranjate tako močno željo po glasbenem ustvarjanju in nastopanju?
UROŠ: Noctiferia se je razvila iz hobija srednješolcev v življenjski stil in se zakoreninila globoko v naša življenja. To, kar delamo, nas definira tudi kot posameznike, zato je ustvarjanje in nastopanje za nas samoumevno.

DEJAN: Nastopili ste s številnimi velikimi imeni scene. Bi jih lahko naštel nekaj in morda opisal kakšno zanimivo dogodivščino?
UROŠ: Sigurno so se nam uresničile najstniške želje, ko smo imeli angleško turnejo s Hypocrisy ali pa evropsko s Samael, ker smo bili takrat veliki fani teh bendov. Najlepša izkušnja je bila z In Flames zaradi samega obsega in obiska turneje. Najbolj nenavadna pa verjetno z legendarnimi Mayhem, ko smo obiskali Auschwitz. Dogajalo se je ogromno: od kitar, ki so plavale v morju sredi noči, do prisilnih zaustavitev tour busa zaradi pretiravanja z alkoholom, do peke sira s Samael v Grčiji itd. Spominov je ogromno.

DEJAN: Noctiferia je metal band, katerega prva polovica življenja je bila nekako v znamenju iskanja samega sebe. S Slovensko Morbido ste se potem ustalili v industrial metalu. Katere glasbene korenine meniš, da so bile glavni razlog, da ste danes žanrsko tam, kjer ste?
UROŠ: Samael, Morbid Angel, Sepultura … Vsi ti bandi so nekje do leta 1998 pustili močan vtis na naše ustvarjanje in doživljanje metal glasbe.

DEJAN: Skočiva iz preteklosti v sedanjost – album Pax. Bi rekel, da je ta z vidika besedil še bolj družbeno kritičen kot Slovenska Morbida ali gre samo za drug pristop?
UROŠ: Mislim, da bi bilo bolj smiselno primerjati albuma Death Culture in Pax, ker Slovenska Morbida še nima jasno začrtanega liričnega izraza in je kot taka eksperiment. Je pa Pax sigurno družbeno kritična plošča, a na malo drugačen način kot Death Culture. Pax ponuja tudi rešitve in ima zato pozitivno noto.

DEJAN: Zakaj sploh morate biti družbeno kritični? Bi si lahko predstavljal, da pišeš besedila o slovenskih Alpah, morju in drugih lepotah naše male deželice? Tukaj imam v mislih predvsem norveške ekstremne metal bande, ki opevajo naravo svoje domovine …
UROŠ: Ustvarjanje glasbe in besedil izhaja iz izražanja čustev. In če hočemo biti iskreni, moramo govoriti o stvareh in čustvih, o katerih sami razmišljamo in jih doživljamo. Smo pač posamezniki s kritičnim pogledom na sodobno družbo in puhloglavost nam je tuja.

DEJAN: Fond of Lies – največji slovenski metal komad vseh časov? Kaj ti pomeni? Katera vrata so se vam takrat odprla?
UROŠ: Tega ne bi rekel, je pa Fond of Lies verjetno eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Pomeni mi pa veliko, predvsem dosti spominov in takrat tudi neko potrditev, da to, kar počnemo, počnemo dovolj kvalitetno, da le-to sprejme tudi širša javnost. S tem komadom so se nam odprla predvsem vrata v medijski svet, kar se nam pozna še danes. Spot je bil tisti odločilni šamar, po katerem nas mediji še danes poznajo. Seveda pa en komad ni dovolj in je bilo treba uspešno in kvalitetno ustvarjati tudi naprej, in to se trudimo še danes.

DEJAN: Z Gaga People vam je uspelo ponoviti zgodovino – v vašem primeru v pozitivnem smislu. Z videospotom ste namreč ponovno prevzeli ogromno minutaže na nacionalni televiziji, kot ste to storili s Fond of Lies v začetku tisočletja, ko dosti vašega današnjega poslušalstva še sploh ni bilo rojenega ali pa je komajda začelo vstopati v naše izobraževalne institucije. Ste pred objavo čutili, da ste tega sposobni?
UROŠ: Z Gaga People nismo imeli posebnih pričakovanj, ker pesem precej odstopa od ostalih, tako tekstovno kot glasbeno, in smo jo prvo lansirali bolj kot zanimivost. Pri publiki se je izjemno dobro prijela tudi zaradi odličnega lyric videa, kar smo nazadnje lahko videli tudi na Kitajskem.

DEJAN: Ko ravno omenjaš Kitajsko ... Sem spretno speljal tale prehod, kajne? (hehe) No, skratka, Kitajska. Kako prideš iz Slovenije z metal bandom na Kitajsko in kaj je tam dobesedno obrnjeno na glavo? Kako oni dejansko dojemajo album, ki je lirično osredotočen na kritiko zahodne družbe? Se sploh znajo identificirati z njim?
UROŠ: Iz Slovenije prideš na Kitajsko predvsem z vztrajnostjo in nekaj sreče. Kontakt smo dobili od nemške booking agencije s katero občasno sodelujemo. Nato smo poslali svoj material na Kitajsko in čakali na odziv. Glasba in estetika banda jim je bila všeč, zato smo morali svoje spote, naslovnice in tekste poslati njihovi vladi v cenzuro. Ko smo prišli skozi to rešeto, je bilo treba uskladiti timing in finance, zaradi česar se je naš obisk Kitajske prestavil skoraj za eno leto. Ko pa si enkrat tam, si na drugem planetu, in to precej drugačnem, kot nam ga želijo predstaviti mediji. Kitajska raste in se razvija, prav tako njihova glasbena scena. Nas so sprejeli nad vsakimi pričakovanji, poznali pesmi in se do nas obnašali zelo fanovsko. Izjemna izkušnja, če pomisliš, da band iz Šiške spravi v evforijo večtisočglavo množico v Šanghaju. Album PAX je na Kitajskem sprejet odlično, je pa res, da njegovo sporočilo mogoče dojemajo malo drugače in ga ne povezujejo toliko z zahodnim svetom, temveč s posameznikom kot takim.

DEJAN: Kako težko pa je sploh vzbuditi pozornost nacionalne televizije nase?
UROŠ: Mislim, da je težje kot pozornost televizije pridobiti pozornost ljudi. Še vedno pa verjamemo v formulo, da kvaliteta, unikatnost in vztrajnost prinesejo rezultate.

DEJAN: Ko sva ravno pri pozornosti … Pred leti, tam okoli promoviranja albuma Per Aspera, vam je uspelo pritegniti nase tudi nemalo negativne pozornosti. Spomnim se incidenta na Ivarčkem jezeru, kjer bi morali nastopiti na drugem/malem odru. Nekaj časa kasneje, ko je Gianni ravno vstopil v band, pa se vam je zgodil še en spodrsljaj – če ga lahko tako imenujem – med nastopom v Gustafu v Mariboru. Kaj več pa ti povej o teh dveh dogodkih.
UROŠ: Ne moreš biti vedno in vsem všeč. Na Ivarčkem jezeru tehnično stvari niso bile kot dogovorjeno, zato je prišlo do spora in ekstremnih rešitev, s katerimi se nismo strinjali, in zato koncert odpovedali. V Mariboru pa je prišlo do nesporazuma, ko je Gianni uporabil besedo »pičke« in s tem užalil določene posameznike med publiko, čeprav je bil njegov namen povsem drugačen, hehe …

DEJAN: Band sestavlja šest članov, šest razlogov za nesporazume in usklajevanja. Koliko resnice je v teh besedah? Kako dejansko funkcionirate?
UROŠ: Kot že velikokrat slišano: band je družina. Veliko prilagajanja, odrekanja, smeha, prerekanja, druženja … in skupni cilji, to je ključno. Vsi se zavedamo, da furanje banda na naš način pomeni veliko investiranja in odrekanja. In brez skupne vizije preprosto ne bi funkcionirali.

DEJAN: Vrniva se k Paxu. Za seboj imate dokaj obsežno in dolgo koncertno promoviranje albuma. Ste zadovoljni z odzivi publike in na splošno z obiskom vaših koncertov? Menda niste izpustili skorajda nobenega končka Slovenije …
UROŠ: Tokrat smo se promocije albuma lotili drugače in jo začeli na domačih tleh. Zanimivo je bilo preigrati skoraj celo Slovenijo, prav tako pa smo bili pozitivno presenečeni nad obiskom in odzivom publike, ki je pokazala, da se večinoma ne obremenjuje več s tem, kaj je »true« in kaj ne, ampak enostavno uživa v kvalitetnem koncertu.

DEJAN: O Paxu sem si seveda že ustvaril svoje mnenje, a vseeno bi te prosil za kakšen namig, na kaj naj bom še posebej pozoren. Kje se po tvojem skriva čar albuma? Katera je tvoja najljubša pesem?
UROŠ: Za moj okus se čar albuma skriva v aranžmajih in harmonijah. Z glasbenega stališča je album zelo odrasel, kvaliteten in raznolik. Veliko napredka je tudi na samih vokalih in liriki albuma. Najljubše pesmi pa so mi Gaga People, Su Maha Ghora in The Falsifier.

DEJAN: Imaš še ti morda kakšno pomembno sporočilo za naše bralce?
UROŠ: Bodite kritični in pozitivni individuumi. Pax!

ZADNJE OBJAVE
Intervju
12. 3. 2024
The Stone
Intervju
15. 12. 2023
Fleshless
Intervju
27. 9. 2023
Terminal Disease
Intervju
13. 9. 2023
Snøgg
Intervju
5. 9. 2023
Moonlight Haze
Intervju
25. 8. 2023
Cvinger
Intervju
7. 8. 2023
Šakal (ENG)
Intervju
7. 8. 2023
Šakal
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana