INTERVJUJI

12. 8. 2014

Iskald

Sprašševala: Aleksandra Rajković
Odgovarjal: AAGE in SIMON

Na letošnjo spomladansko turnejo Spreading the Plague so Kampfar povabili dobre prijatelje Iskald. Četudi izredno plodovita, norveška metal scena res ni velika in k njeni povezanosti gotovo veliko pripomore domača založba obeh zasedb, Indie Recordings. Slovenski publiki so se Iskald predstavili že leta 2011, ko so v Ljubljani igrali z Abigail Williams, tokratna turneja s precej pisanim sortimentom skupin pa je Slovenijo žal zaobšla, zato smo se na koncert odpravili čez mejo v Gradec in intervju z dvojico z "ledenega severa" – Aage in Simon živita že znotraj arktičnega kroga, natančneje v kraju Bodø – je nastal ob sproščenem druženju med nastopom poljskih Hate. Morda botruje relativnemu nepoznavanju norveške predskupine prav njena precejšnja geografska odmaknjenost; vsaj sama skromne in zadržane obiskanosti njihovega nastopa ne povezujem z njihovo glasbo. Tekom svojega devetletnega obstoja so Iskald izdali demo, EP ter štiri med seboj dokaj različne studijske albume. Nekaj besed sta Simon in Aage med intervjujem namenila najnovejšemu ploščku Nedom og Nord, ki je izšel v začetku leta, ter vtisom s turneje. Odkar smo se nazadnje videli v Ljubljani, se dvojica sploh ni spremenila; še vedno sta ista sproščena tipa, ki glasbo pišeta zase in se ne obračata za trenutnimi trendi.

ALEKSANDRA: Torej, kako sta? Kako je na turneji?
AAGE: Okej je. Prijetni tipi, dobri bandi. Na turneji je kar zabavno.

ALEKSANDRA: Vama je bil kakšen koncert ali kakšen kraj še posebej všeč?
SIMON: Omeniti morava festival Kings of Black Metal, kjer smo se imeli super. Igrali smo na velikem odru in pred več sto ljudmi.
AAGE: Ja, jaz bi ga tudi izpostavil. Igrali smo še kar zgodaj, ampak je bilo ...
SIMON: … mislim, da tam nekje štiri- ali petsto ljudi. Bilo je kar kul. Ta koncert je bil gotovo eden izmed naših najboljših.
AAGE: In v Rotterdamu je bilo tudi super.
SIMON: Ja, kot klubski koncert je bil Rotterdam zelo dober.
AAGE: Mislim, da je bila dvorana polna.
SIMON: Ja, ljudje so še zunaj stali.
ALEKSANDRA: Ampak vseeno tudi ta koncert verjetno ni primerljiv z vašim nastopom na festivalu Inferno.
AAGE: Ne, sploh ni primerljiv. Lani smo se na Infernu imeli super, to je bil naš višek koncertiranja. Ampak to je bilo na Norveškem, sicer v živo ne igramo prav veliko.

ALEKSANDRA: Rekla bi, da se na turneji še kar zabavate.
SIMON: Se, se.
ALEKSANDRA: Zaradi vsega, kar objavljate na Facebooku (smeh).
SIMON: Aja, tisto (smeh). Smo zabavni fantje.
AAGE: Včeraj je bilo še kar vroče.
SIMON: Nekaj ur pred tonsko vajo smo igrali nogomet in bilo je tako peklensko vroče, da nismo vedeli, kaj naj naredimo. In na sebi sem imel te dolge hlače, tako da sem si jih samo potegnil dol. Ni bilo lepo za videti, je pa bilo nujno.
AAGE: Veš, vsi so kul tipi. Že tako smo sami šaljivci, se znamo zabavati.
ALEKSANDRA: Kdo pa je pojava v tistem videu?
AAGE: Ah, tisti duh? Ne vemo (s Simonom v en glas, op. a.).
SIMON: Pojma nimam, kdo je bil tisti duh.
AAGE: Res ne vemo (smeh).
SIMON: Tako nas je bilo strah. Kar naenkrat je nekdo tam stal in nas prestrašil. Ampak smo preživeli (smeh).

ALEKSANDRA: Ali obstaja kakšen band, ki je vplival na Iskald? Ki bi ga bilo vredno omeniti?
SIMON: V glasbenem smislu?
ALEKSANDRA: Ja, seveda razen Windir (Aagov najljubši band, op. a.).
SIMON: Ko sva na začetku začela z bandom, so to bili tipični norveški black metal bandi. Ja, tedaj še starejši Windir in podobni. Glede zadnjih dveh albumov pa … pesmi pišem jaz, vendar glasbe praktično ne poslušam. V bistvu v ničemer ne vidim navdiha. Name ni vplivala nobena druga skupina. Želim pisati svojo glasbo, ki jo lahko poslušam, in veliko aranžmajev napiševa tudi skupaj, zato da dobi tudi Aage takšno glasbo, ki jo lahko posluša. Ne obstaja pa band, s katerim bi lahko sploh primerjal Iskald ali pa vsaj rekel, da mi je za zgled. V bistvu sem že od nekdaj zelo veliko poslušal Katatonio, vendar se tega nikakor ne sliši v najini glasbi. To je mogoče band, ki sem ga lani največ poslušal. Zato pravim, da se mi zdi, da me sploh niso navdihnili. Najbolje je, če ni nobenega neposrednega vpliva.
ALEKSANDRA: Torej glasbo pišeta skupaj, ampak ne vedno?
AAGE: Simon napiše večino stvari.
SIMON: Jaz pišem glasbo, ampak aranžmaje piševa pa skupaj. Ko pesem dokončava, se nato ukvarjava še z besedilom, da se kar najbolje ujame z glasbo.
AAGE: … da se ji nekako najbolje prilega.
SIMON: Ja, najbolje prilega. Nato začneva urejati dele, vsak del pesmi skupaj. Kakšni naj bodo bobni, kje bi bilo najboljše mesto za vokal.

ALEKSANDRA: Si tudi tokrat (na Nedom og Nord, op. a.) prispeval del vokalov, Aage?
AAGE: Ne, to sem počel le na začetku. Ne veliko, ker v bistvu ne znam peti (smeh).
SIMON: Pa saj znaš peti.
AAGE: Ja, res sem izvrsten pevec (smeh). Ampak kot je že rekel Simon, je v bistvu težko izluščiti en band, ki je na naju vplival. Moj način in njegov način igranja se razlikujeta, odraščala sva ob različni glasbi. On posluša bolj melodične stvari … No, jaz tudi, ampak po srcu sem bolj thrasher in takšne reči so mi bližje. Morda se celo sliši v mojem bobnanju. Je pa težko izpostaviti en band, še posebej pri novem albumu, ker ko si ga zavrtim, lahko rečem: "To je Iskald."

ALEKSANDRA: Na novem ploščku je tudi pesem Iskald. Se vama zdi, da je to pesem, ki vajino glasbo najbolje predstavlja?
AAGE: Bi rekel, ja.
SIMON: V tej pesmi sva skušala združiti vso najino preteklost.
AAGE: Stvar je takšna, da je besedilo zanjo napisal najin dober prijatelj (Sigbjørn Ellingsen, op. a.).
SIMON: Pravzaprav že leta 2010 ali 2009.
AAGE: Mislim, da sva že takoj vedela, da bo to ta pesem. Ko z Iskald igramo Iskald, mora biti to to. Besedilo je res dobro in prvič sva poskusila napisati istoimenski komad. Mislim, da z glasbenega vidika predstavlja vso najino pot od Shades of Misery do danes.
SIMON: Pesem sva dejansko napisala že leta 2009 ali 2010. Bila je nared, da jo vključiva na The Sun I Carried Alone, vendar z rezultatom nisva bila stoodstotno zadovoljna. Zato sva jo preuredila in posnela na novo ter tako vanjo vložila več časa, da sedaj zveni prav – da sva vanjo vključila vse elemente Iskald: melodičnost, black metalski zven, hitrost.
AAGE: Mislim, da če bi bila ta pesem na The Sun I Carried Alone, ne bi sodila nanj. Ne bi ga odražala, ker je na nek način drugačna. Zato sva z objavo počakala, ker se z Iskald ujemajo ostale pesmi na albumu (Nedom og Nord, op. a.).
SIMON: Ja, Nedom og Nord je veliko bolj atmosferičen, saj veš, melanholičen. In zato se mu ta komad toliko bolje prilega.

ALEKSANDRA: Opazila sem, da vaju na nek način fascinira sodni dan, kako to?
SIMON: Besedila so njegova zadolžitev (smeh).
AAGE: Ne bi rekel, da me ravno fascinira, ampak saj veš … Ko sem napisal besedilo za Ruin of Mankind, sem želel opisati, kakšen se včasih zdi svet. Vse gre k psu, dogaja se toliko slabih stvari. Na Nedom og Nord sem napisal A Fading Horizon in če prebereš besedilo, je ta pesem dejansko uvod v The Ruin of Mankind (na Revelations of Reckoning Day iz leta 2008, op. a.) in verjetno bom napisal še tretji komad, ki bo nekako vse skupaj zaključil. Bomo videli, zanimivo se mi zdi v tem smislu, da bi do sodnega dne lahko prišlo in mislim, da je družba in vse skupaj na robu nečesa. Ampak besedila so izmišljena, ujemajo se z glasbo. Verjetno so v besedilih kakšne stvari, ki življenje predstavljajo na splošno ali pa kot ga občutim jaz, a se za tem ne skriva tolikšen pomen. Rad pišem besedila in jih urejam tako, da se ujemajo z glasbo.
ALEKSANDRA: Ni bil ragnarök ravno prejšnji mesec ali kdaj že (22. februarja, op. a.)?
SIMON: Naj bi bil, se je že mnogokrat in še vedno se mora zgoditi, ampak do njega še ni prišlo. V najinem domačem kraju smo takrat naredili koncert. Kako smo mu že rekli?
AAGE: Doomsday.
SIMON: Ja, Doomsday. Dommedag. Tistega večera na 21., na noč sodnega dne. Morali smo narediti koncert, ker smo si mislili, da bo konec sveta. Okej, drek. Oprosti (smeh).

ALEKSANDRA: Vajin prvi in edini demo je izšel pred skoraj desetimi leti. Nameravata za obletnico pripraviti kaj posebnega, mogoče ne ravno album, ampak kakšne majice ali kaj drugega v tej smeri?
SIMON: Glede obletnice še ne veva nič konkretnega, kaj bova naredila. Imava nekaj odprtih možnosti, a jih bova zaenkrat raje obdržala zase.
ALEKSANDRA: Lahko bi naredila tako kot Primordial, ki že zadnjih nekaj let praznujejo svojo dvajsetletnico.
SIMON: Raje ne bova nič rekla. Mogoče bo nekaj, mogoče ne bo nič.

ALEKSANDRA: Kako najdeta čas za Iskald? Recimo ti, Simon, imaš še en band. Kako usklajuješ čas za vse skupaj?
SIMON: Imava precej drugih skupin, res je.
ALEKSANDRA: Oba?
AAGE: Ne, v bistvu samo on.
SIMON: Aage je v bistvu imel nekaj studijskih projektov in še nekaj drugih bandov. Sam pa igram pri Skaur in Utbyrd, zato je vladalo pri Iskald med 2011 in 2014 bolj zatišje, ker sva se ukvarjala tudi z drugimi rečmi. Nato sva se lotila materiala za Nedom og Nord v začetku leta 2013, se mi zdi. Nekaj pesmi sva dokončala že konec 2012, ampak se z Iskald nisva začela resno ukvarjati do 2013, vmes pa sva se bolj posvečala najinim drugim projektom. Ampak Iskald bo pri nama vedno imel prednost.
AAGE: Ne vzame nama vsega časa. Oba imava redni službi in ko najdeva čas ali pa ko dobiva navdih za pisanje glasbe, se seveda posvetiva temu ter ta čas čim bolj izkoristiva. In seveda igramo tudi na turnejah. Je pa težko, ker se ne preživljava z Iskald. Nekako morava poiskati ravnovesje med turnejami, pisanjem albumov in podobnimi rečmi. Bova videla, kam naju bo ponesla pot.

ALEKSANDRA: Še eno vprašanje, ki se posredno nanaša na vajino glasbo; veseli me, ker še vedno sodelujeta z Robertom Høymom (At the End Designs, op. a.). Kako se je vaše sodelovanje sploh začelo?
SIMON: Aage ti bo znal povedati, kako se je vse skupaj začelo, sam pa lahko rečem, da je del Iskald že od prvega dne. Ne vem pa, kaj bi k temu lahko še dodal.
AAGE: V bistvu je bilo tako, da sem ga zasledil na neki spletni strani. Mislim, da na Metal Norge ali nekaj takega. Imel je svojo stran za oblikovanje spletnih strani in z njim sem navezal stik, ker sva takrat potrebovala stran za Iskald. Nato sem ga vprašal, če bi želel prevzeti še naslovnico in naredil jo je za Northern Twilight, ki nama je bila res všeč.
SIMON: Zakon je.
AAGE: Mislim, da je super in od tedaj je bil do naju vedno res kul. Za plačilo ne vzame veliko, zelo se trudi in vedno nama da tisto, kar želiva. V bistvu mu niti ne rabiva dajati nekih navodil, ker že ve, kaj si želiva.
SIMON: Pošljeva mu glasbo in ob poslušanju se mu porodijo zamisli. Najino glasbo praktično slika na platno. Izjemen je. Ne vem, kako dolgo bova z njim še sodelovala, ampak upam, da še dolgo.
ALEKSANDRA: Torej ima praktično proste roke pri tem, kar počne.
AAGE: Seveda mu dava kakšno smernico, saj veš …
SIMON: Stikkord de heter (Imenujejo se gesla, op. p.).
AAGE: "Guidelines" sier man (Reče se jim smernice, op. p.).
SIMON: Smernice, okej. Dava mu deset besed in nato dela z njimi (smeh).
ALEKSANDRA: To je res kul.
SIMON: Res je.

ALEKSANDRA: Kako to, da je naslov albuma Nedom og Nord v norveščini? Doslej sta vedno uporabljala le angleške naslove. Dobro, nekaj pesmi sta vedno imela v norveščini, nikoli pa naslova ploščka.
AAGE: Mislim, da je bilo tako, da ko sva začela s celim procesom, sva imela ti dve besedili v norveščini, torej prvi komad Iskald ter Nedom og Nord. Nato pa sva napisala še enega in pri treh komadih v norveščini sva si mislila: "No, imejva tokrat naslov v norveščini." Pesmi so daljše in na koncu jih je na plošček prišlo samo šest in če je torej polovica albuma v norveščini, naj bo pa še naslov albuma tak.
SIMON: Tako zelo prav se nama je zdelo, ko sva dobila besedilo za Nedom og Nord. Napisal ga je isti avtor kot Iskald in ko sva videla naslov pesmi in prebrala besedilo, je bilo zakon. Zdelo se nama je, da bi pesem lahko z lahkoto predstavljala celoten album in naslov je bil tako kul. Na toliko načinov lahko pomeni tako zelo veliko.
ALEKSANDRA: Kaj pa pomeni vama?
SIMON: Pomeni veliko različnih stvari. Ne bi ravno govoril o tem, kaj pomeni meni.
ALEKSANDRA: Ni treba, če je preveč osebne narave.
SIMON: Zame je preveč osebno. Nanaša se na izraz za nekaj slabega, sva pa stvar obrnila na nekaj bolj pozitivnega, z bolj … Ord, jeg leter dig (Beseda, iščem te, op. p.) … veličastnim zvenom. Vsaj če razumeš norveško (smeh).
ALEKSANDRA: Nekaj malega že, a ne dovolj, da bi besedila v izvirniku razumela v celoti. Kaj pa pomeni tebi, Aage?
AAGE: Kot prvo se mi zdi res super naslov, ker na nek način veva, kaj pomeni v norveščini, in to pomeni, da se bodo najini tuji poslušalci morali pozanimati o njem, razmisliti, kaj pomeni in tako naprej. Tako da je to res kul. In vsak novinar sprašuje, kaj nama pomeni, kaj zares pomeni znotraj povedi in tako naprej. Poveva jim pravi izraz in kot kaj se ga lahko razume. Tako da lahko pomeni zelo veliko. Meni je samo super naslov, predstavlja najino glasbo in celoten koncept albuma.
ALEKSANDRA: Brala sem en intervju s teboj in novinar je ves čas spraševal o Nordlandu (komuni na severu Norveške, op. a.) in tamkajšnji sceni, ampak sama naslova sploh ne bi povezala s tem.
AAGE: S sceno? Misliš na metalsko sceno tam?
ALEKSANDRA: Ja, ampak tudi naravo.
AAGE: Na splošno z metalsko sceno ni povezan, ampak saj veš …
ALEKSANDRA: Kako sta si izbrala ime banda? Je morda povezan z Valfarjevo smrtjo, načinom kako je umrl? Saj veš.
AAGE: Ja, vem. V bistvu nama ga je prav tako dal prijatelj, ko smo začeli z bandom in sedli skupaj … (Zaradi tehničnih težav se je preostanek odgovora izgubil, vendar se je povzeto na kratko glasil "ne", op. a.).

ALEKSANDRA: In še k zadnjemu vprašanju: katera pesem Iskald je vajina najljubša?
AAGE: Uf, ta je pa težka. Am, rekel bi ...
SIMON: Lahko odgovorim prvi.
AAGE: Kar daj.
SIMON: Moj odgovor bo zelo neumen. Vsaka pesem je napisana tako, da bo najboljša. Zato je vprašanje tudi zelo težko. Obstaja seveda nekaj različnih tipov pesmi, imamo kratke in klasične pesmi. A da bi izpostavil eno pesem, bi bilo nekaj povsem drugega, vendar kot sem že rekel, ima po mojem mnenju pesem Iskald v sebi vse. Mogoče bom zato rekel, da je ta pesem najboljša.
AAGE: Se strinjam, ker ko sva prišla do te točke, ko sva dobila besedilo in napisala pesem, nato pa ni sodila na prejšnji album … Na ta album pa sedaj resnično sodi. Vseeno pa bom rekel, da je moja najljubša Pesten. Celoten prvenec mi pomeni zelo veliko zaradi načina, kako je nastal. Prvič sva snemala v pravem studiu, morala sva se držati časovnih omejitev …
SIMON: Nisva želela zapraviti preveč denarja (smeh).
AAGE: … Res smo se noro zabavali v gozdu, producent je posnel tisti del na klavirju.
SIMON: In orglah.
AAGE: Ja, na orglah.
SIMON: Ne vem, kako se jim reče … ko moraš stopiti nanje …
ALEKSANDRA: Na pedala?
SIMON: Ja, predala. Pritisniti jih moraš, da dobiš zvok in zato je igranje nanje tako dinamično. Super zveni.
AAGE: V tej pesmi (Pesten, op. a.) je tolikšno vzdušje in tudi besedilo je res … obožujem besedilo za to pesem.
SIMON: Toliko dobrih pesmi je …
AAGE: Ja, verjetno so vse najine najljubše (smeh).
SIMON: Moram še dodati, da sta na primer pesmi Nedom og Nord ter Nidingsdåd dve izmed najboljših, ki sva jih kdaj koli napisala.
AAGE: Zdi se nama, kot da sva se z novim materialom povzpela na goro. Da sva dosegla nekaj velikega.
SIMON: Ampak kar se tiče vzdušja, je prvenec res nekaj posebnega, predvsem Pesten.
AAGE: Mislim, da bo vedno tako, veš. To je bil najin začetek in to je bil album, ki nama je dejansko prinesel pogodbo z založbo in še nadaljnje tri albume. Tako, da če bi igrali 40–45 minut, bi verjetno lahko zaigrali tudi Pesten. Zaigrali smo ga na Infernu. Sedaj pa imamo na razpolago le pol ure, tako da je izbira set-liste res težka. Potrebovali smo nekakšno mešanico novega in starega, tako da smo na začetku odigrali Iskald. Morda bi morali zaigrati še kakšno drugo pesem, vendar ne koncertiramo tako veliko. Če nas ljudje niso prejšnjič videli, bodo želeli slišati kaj z vseh naših izdaj. Tako smo želeli narediti na tej turneji, vendar je pol ure za to premalo.
SIMON: Moram reči, da se komadi na studijskih posnetkih in v živo precej razlikujejo. Ampak vse pesmi bodo na albumih zvenele enako dobro in obratno.
ALEKSANDRA: To je res.
SIMON: Zato je bila naša setlista danes takšna.

ALEKSANDRA: Pesmi torej ne izmenjujete?
SIMON: Izmenjujemo samo dve pesmi. Danes smo zaigrali Forged by Wolves z The Sun I Carried Alone ter The Orphanage z Revelations of Reckoning Day. Ti dve pesmi navadno igramo namesto Natt utover Havet, Journey to Hel! ter The Shadowland.
AAGE: Da, igramo tudi eno z najinega prvenca, vendar smo The Shadowland zaigrali nazadnje, ko smo bili v Gradcu, tako da tokrat ta pesem ni prišla v poštev. Težko je, ko imaš na voljo le 30 minut. In publika tu je, saj veš ... Leta 2011 je bilo povsem enako, ne vem, če se je dejansko pomaknila kaj bliže odru ali pa se mi je samo zdelo enako kot takrat. Težko je nastopiti prvi, ko ljudje še niso dovolj spili (smeh).
SIMON: Ne bi se jim bilo treba opijati (smeh).
AAGE: Ne, ampak pomaga pa že.
SIMON: Če si zares dober, jim tega ni treba. Ampak tukaj je še posebej težko. Mislim, da smo nazadnje ponudili dober koncert in tokrat v bistvu tudi. In nato moram reči: "Hvala," in za tri sekunde nam zaploskajo. Smešno je (smeh).

Od tu naprej je pogovor stekel v sto in eno smer, tako da sem se na tej točki odločila narediti rez. Beseda je stekla o že povsem nerelevantnih rečeh in dobra ura sproščenega klepeta je še prehitro minila. Iskald v prihodnje želim čim več uspehov na njihovi glasbeni poti in morda se nekega dne celo srečamo na kakšni njihovi samostojni turneji.

SORODNE VSEBINE:
28. 5. 2018Iskald z novim videospotom / Novice
19. 11. 2015Kampfar - Profan / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Intervju
21. 6. 2019
Alien Weaponry
Intervju
17. 5. 2019
Ambra
Intervju
29. 3. 2019
Decatholicize
Intervju
15. 3. 2019
Psycroptic
Intervju
1. 3. 2019
Inmate
Intervju
24. 8. 2018
Gruesome
Intervju
14. 2. 2018
Therion
Intervju
15. 9. 2017
Arch Enemy
KONCERTI & FESTIVALI
19. 7. 2019
Blacksmith Night: Samperium, Extreme Smoke 57, Rodoljubac
Bar Kovačija, Tolmin
19. 7. 2019
Izola Mjuzik Fest 8
Letni kino Arrigoni, Izola
19. 7. 2019
Straight Ahead Festival 2019
Bambergsaal Parkhotel, Beljak, Avstrija
19. 7. 2019
Krawal 2019
Jesenovec, Železniki
20. 7. 2019
Yöu, Bring on the Vanguards, Dust Collector
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 7. 2019
MetalDays 2019
Sotočje, Tolmin