INTERVJUJI

29. 10. 2013

Ater Era

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: S. S.

Inteligenten človek, inteligentna glasba, inteligenten intervju, ki sem ga začel načrtovati v prvih minutah nastopa trojice v avstrijskem mestecu Gleisdorf – Ater Era so me najprej prepričali s svojim nastopom v živo in nato še z obema studijskima albuma. Pričujoči intervju ponuja dovolj gradiva za zanimivo branje, o najrazličnejših stvareh sem se pogovoril z glavnim članom banda, kitaristom in vokalistom S. S., ki zna kot izkušen sogovornik še najbolj nezanimivo vprašanje obrniti v izčrpen odgovor. Band ima trenutno za seboj kar nekaj uspešnih predstavitev aktualnega albuma Beneath Inanimate Grime v živo, pred seboj pa (upam in mu srčno želim) še mnogo vsaj toliko kakovostnih albumov, kot že omenjena.

DEJAN: Sredi leta ste izdali svoj drugi studijski album – o tem malo kasneje – v okviru promocije pa ste imeli kar nekaj nastopov v tujini in doma. Kakšni so bili odzivi? Kje ste bili najbolje sprejeti kot odrsko dokaj neznan band?
S. S.: Odzivi so običajno dobri. Tako je bilo tudi v tekočem letu, saj smo zaradi pogostega nastopanja dosegli skoraj zadovoljivo uigranost, ki seveda pripomore tudi k boljšemu odzivu publike. Kot posebno pozitivna izstopata nastopa v Avstriji (Gleisdorf) in v Kranju.

DEJAN: Za promocijo aktualnega albuma se niste odločili za neprekinjeno večdnevno turnejo, temveč za posamezne nastope prek več mesecev. Kako to?
S. S.: Sam, kot edini brezposeln v zasedbi, se ne bi imel težav odpraviti na večdnevno turnejo, vendar za ostale žal ni tako, ker imajo svoje službene obveznosti, in zato je treba planirati turnejo veliko vnaprej, kar pa nam za sedaj še ni uspelo. Poleg tega pa naj dodam, da smo izredno leni, kar se tiče samopromocije in bookiranja nastopov. Načrtujemo krajšo zaporedno serijo nastopov po Evropi konec leta, vendar je za sedaj še vse negotovo.

DEJAN: Meniš, da so nastopi z bandi različnih žanrov, s katerimi ste si v tem času delili oder, boljša ali slabša odločitev za promocijo albuma? Kakšne izkušnje ste uspeli zbrati na tem področju?
S. S.: Osebno nisem nikoli imel predsodkov do nastopanja z bandi iz različnih žanrov na istem dogodku. Menim celo, da je lahko glasbena izkušnja tovrstnega značaja bogatejša in bolj nepredvidljiva kot klasičen monozvrstni event. Ampak to velja le, če organizatorji in tehniki upoštevajo določene pogoje, predvsem pa s strokovnostjo znajo ustvariti bandu primerno atmosfero. Za nas je to boljša odločitev za promocijo albuma, ker imamo na takšen način možnost okužiti širšo vrsto poslušalcev. Ne maram pa klasičnih »žur dogodkov«, kjer organizatorja sploh ne zanima, kdo nastopa, temveč samo da se nekaj dogaja. Takšnim porazom se skušamo izogniti.

DEJAN: Sedaj pa končno k Beneath Inanimate Grime. Najprej vse čestitke z moje strani za tako uspeli album! Od kod ideje zanj? Oziroma od kod sploh ideja o igranju tovrstnega black metala z ozirom na korenine iz banda Torka, ki je bil bolj zlovešče narave?
S. S.: Igranje določene vrste glasbe ni ideja, ampak izraz in rezultat neke ideje. Konkretne ideje pa so v glasbi sami. Nikdar nisem pomislil na zvrst, ki jo hočem igrati. V iskrenem ustvarjanju ni nič določeno vnaprej. Je pa res, da so ideje in inspiracija tesno povezane z glasbenimi influencami, ki v kombinaciji z osebnim značajem ustvarjalca tvorijo nek rezultat. Rezultat pa je v tem primeru Beneath Inanimate Grime. Se opravičujem, ampak drugače ne znam pojasniti tega mehanizma, saj bi za diskusijo o izvoru glasbenih idej potrebovali poseben intervju in še to ne bi zadostovalo.

DEJAN: Kako bi sam opisal album, če bi ga moral opisati z največ enim stavkom?
S. S.: Gre za postapokaliptično (to je tukaj in zdaj, saj je velik del človeške apokalipse že za nami) in vizionarno potovanje v polje psihodružbene tragedije, ki je zvočno opisana z ekstremnimi disonancami, s težino in temačno atmosfero.

DEJAN: Uf, kar kompleksen opis, ga je treba dvakrat premisliti.Album ste posneli pri nemški založbi Pestilence Records. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
S. S.: Pošiljali smo promote in oni so bili eni redkih, ki so pokazali zanimanje. Ponudili so dokaj skromno, ampak resno in iskreno podporo.

DEJAN: Album poleg glasbene odličnosti odlikujeta tudi zelo lep dizajn in knjižica, tako da zbiratelji tudi iz tega vidika pridejo na svoj račun. Je zunanja podoba albuma zate ravno tako pomembna kot glasba na njem oziroma od kod odločitev za takšen dizajn?
S. S.: Glasba je v materialnem smislu danes vredna malo ali nič, saj je vsem dosegljiva na spletu. Če hočeš, da je izdelek zanimiv vsaj za zbiratelje, moraš ponuditi še nekaj več. Zunanja podoba ni pomembna ravno toliko kot glasba, vendar je nekaj, kar lahko doprinese albumu še dodatno vrednost.

DEJAN: Kdo je bil odgovoren za »artwork«?
S. S.: Za podobo albuma sta poskrbeli Vita Joksič (risba) in Kaja Joksič (layout). Pomembno je prispeval tudi Beksinsky, saj je risba albuma tribute njegovim umetniškim opusom.

DEJAN: Glede na psihedelične elemente v vaši glasbi me zanima, če tudi sicer v prostem času posegaš po tovrstni glasbi. Predvidevam, da ti psihedelični rock bandi sedemdesetih let prejšnjega stoletja niso tujka.
S. S.: Ker nimam prostega časa, glasbo poslušam samo v avtomobilu in na koncertih. Glede rocka iz sedemdesetih lahko ocenim kot psihedelične samo Floyde (od katerih poznam samo »The Dark Side Of The Moon« in »Animals«) in mogoče Jefferson Airplane. Drugo poznam bolj slabo. Sedemdeseta mi niso kaj dosti domača, osemdeseta leta pa že. Tako imenovane psihedelične elemente sem najbrž prevzel iz dark wave in post punk scene iz osemdesetih, se pravi Joy Division, Bauhaus, morda The Cure, pa še kakšni Amebix, prav tako še iz industrial in dance scene … Največji vplivi pa prihajajo iz najglobljega podzemlja. Po lastni oceni sem poslušal prek 500 nastopov bolj ali manj neznanih izvajalcev, med katerimi so bili nekateri izvrstni.

DEJAN: Meniš torej, da mora biti glasbenik odprt do različnih žanrov, ki včasih med seboj tudi nimajo nič skupnega, da lahko v današnji prenasičeni sceni ustvari nekaj novega in zanimivega? Ali drugače: Imajo glasbeniki, ki se kot fijakarski konj držijo le ene glasbene zvrsti, sploh možnost, da prestavijo njene meje in posledično publiki ponudijo nekaj novega?
S. S.:
Da, menim, da je odprtost predpogoj za zanimivost, vendar to ne izključuje dejstva, da je band lahko zanimiv tudi, če igra zvrst, ki jo z lahkoto opredelimo. Mojstrstvo je v tem, da elemente drugih zvrsti znaš preoblikovati tako, da postanejo del lastnega glasbenega izraza. Glasbeniki, ki pa znajo raziskovati le znotraj že obstoječega, bodo težje ponudili nekaj novega.

DEJAN: In da še naprej razvijem misel iz prejšnjega vprašanja: Kaj meniš o bandih/glasbenikih, ki se trmasto držijo načela, da je edini pravi metal lahko le »old school«?
S. S.:
So mi simpatični in jim dam prav. Pravi metal je old school. Ampak nas nikoli ni zanimalo, da bi bili opredeljeni kot pravi metal.

DEJAN: Sam sem prepričan, da je komercialna uspešnost do velike mere (seveda ne povsem) pokazatelj kakovosti banda in njegove glasbe. V kolikšni meri lahko potrdiš oziroma zavrneš mojo tezo?
S. S.: Deloma potrdim in deloma zavrnem. Uspešen band je običajno uigran, profesionalen, tehnično podkovan, v nekaterih primerih pa tudi zanimiv, iskren in inovativen. Ampak ne vedno. Obstaja kar nekaj res dobrih in znanih bandov. Vendar sem tudi prepričan v to, da je mnogo več odličnih bandov, ki plujejo v morju neznanega in ostanejo v undergroundu prav zato, ker so kvalitetni in preveč drugačni, da bi jih povprečen okus lahko sprejel.

DEJAN: Si obiskal kakšen koncert Rogerja Watersa v okviru svetovne turneje »The Wall Live«?
S. S.: Ne.

DEJAN: Na začetku sem že omenil band Torka … Ta je nastal davnega leta 1998, ko je black metal scena cvetela, in je po izdaji dveh studijskih albumov razpadel. Kako to?
S. S.: Izdan je bil le en »studijski« album. Ostalo so bili demoti. Od leta 1998 do 2001 smo samo diskutirali o bandu, ki je dejansko začel ustvarjati v začetku leta 2001. Band je razpadel, ker smo imeli drugačne cilje oz. različne pristope k ustvarjanju glasbe. Skratka v postavi od Torke ni bilo mogoče ustvariti banda, ki sem si ga želel.

DEJAN: Glede na to, da je Slovenija in posledično tudi slovenska scena izredno majhna, se z bivšimi bandovskimi kolegi zagotovo še srečujete. Kakšni so odnosi?
S. S.: Srečujemo se pogosto, odnosi so odlični. Smo kompatibilni skoraj v vsem, glasbeno pa žal ne.

DEJAN: To vprašanje sem že postavil Cerberusu od Gorge Of Cerberus, a ker mi ni znal podati zadovoljivega odgovora, sem se odločil, da ga postavim še tebi. Morda imaš ti o tem izoblikovano mnenje, in sicer: spomnim se izredno močnega black metal delovanja izpred nekaj let, ki se je nenadno razširilo po štajerski prestolnici. A tako hitro kot se je pojavilo, tako hitro je tudi izginilo, kar je v skorajda popolnem nasprotju temu, kar lahko na drugem koncu Slovenije opazujemo zadnjih deset let, od začetka delovanja bandov, kot sta Somrak in bivši Torka. Bi lahko morda na kratko opisal okoliščine, ki vladajo na Obali in so odgovorne za to, da se tam rodi toliko novih black metal bandov in, kar je še pomembnejše, tudi novih albumov?
S. S.: Ne bi govoril o velikem številu novih bandov. Somrak, Torka, Skorbut, Grimoir, Krvnik in Ater Era so plod ustvarjalnosti več ali manj enih in istih ljudi (kot najbrž veš, so Grimoir in Ater Era bivši Skorbut in Torka). Torej govorimo o majhni skupini ljudi, ki vztrajajo dlje časa. Pred kratkim so se pojavili še Gorge of Cerberus in Human Putrefaction, ki pa so dejansko novejši pojav, ampak oni so s Krasa, kar pomeni, da na Obali na polju najekstremnejše glasbe že dolgo ni nastal nov in omembe vreden projekt. Je pa res, da je nasičenost z ekstremnimi bandi nekoliko večja kot v ostalih regijah. Če izključimo, da je to samo naključen pojav, vidim edino smiselno razlago v multietničnosti istrske regije. Člani etnično mešanih družin imajo šibkejšo narodno zavest, torej težje opredelijo lastno domovino. Ob državi, ki uteleša in predstavlja narodnost, stoji Cerkev, ki državo dejansko podreja. Če si manj narodno zaveden, si tudi svobodnejši. Če poenostavim, da ne bom predolg; v Istri smo na splošno manj narodno opredeljeni in manj verni, torej malo manj zabiti in posledično bolj odprti glede glasbenega ustvarjanja.

DEJAN: Tako kot Torka tudi Ater Era sestavljate samo trije člani, kar sem med recenziranjem aktualnega albuma tudi sam nagovoril. Si morda med snemanjem pogrešal še enega kitarista? Kako si rešil ta »manko«?
S. S.: Med snemanjem se »manko« absolutno ne pozna, saj studio ponuja možnost nadsnemavanja. Ko torej poslušaš Beneath Inanimate Grime, slišiš najmanj dve kitarski liniji. V živo je zadeva malo bolj zapletena, saj lahko zvok pri večini bandov zaradi pomanjkanja drugega kitarista dejansko izgubi na težini. Menim, da pri nas to ni problem, saj imamo odličnega basista in nočemo imeti klasičnega metal zvoka, tistega kitarskega zida, ampak zanimivo kombinacijo kitare in basa. V živo dodatno zapolnim zvok z uporabo dveh kitarskih ojačevalcev, eden je rahlo zakasnjen z delayem.

DEJAN: Najljubši komad na albumu in zakaj?
S. S.: Hmmm … verjetno »Tormented in Limbo« in »Drifts of Dead Ground«, ker najbolje predstavljata to, kar smo in kar bomo.

DEJAN: Za konec se ti zahvaljujem za izčrpen in zanimiv intervju, tebi in bandu pa želim čim uspešnejšo evropsko turnejo konec leta.
S. S.: Hvala tebi za zanimiva vprašanja in za splošno podporo.

Promo fotografija: Kaja Joksič
Ostale fotografije: Paranoid

SORODNE VSEBINE:
2. 2. 2018Ater Era - Clades / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Intervju
12. 3. 2024
The Stone
Intervju
15. 12. 2023
Fleshless
Intervju
27. 9. 2023
Terminal Disease
Intervju
13. 9. 2023
Snøgg
Intervju
5. 9. 2023
Moonlight Haze
Intervju
25. 8. 2023
Cvinger
Intervju
7. 8. 2023
Šakal
Intervju
7. 8. 2023
Šakal (ENG)
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana