Zadnjih pet let navidez speči kanadski duo Gris je letos poleti najprej predstavil svoj tretji, s filmsko glasbo obarvan album, À l'âme enflammée, l'âme constellée..., nato sta se Neptune in Icare pridružila sicer žal slabo oglaševani, a kljub temu več kot uspešni evropski turneji s Sombres Forêts, projektom njunega dobrega prijatelja Annatarja. Kakšni vtisi so jima ostali po koncertiranju onstran Luže ter eno in drugo o samem bandu ter novem ploščku je z nami delil Neptune.
ALEKSANDRA: Z Gris kot glasbenim projektom v svojem bistvu ustvarjata že vse od leta 2004. Sta že dolgo prijatelja ali sta se spoznala zaradi skupnega cilja, tj. da bi ustvarjala glasbo?
NEPTUNE: Z Icarom sva zelo tesna prijatelja že več kot dvajset let. Skupaj sva rasla in se razvijala vzporedno, vendar hkrati meniva, da sva se srečala zaradi skupnega cilja tudi na globlji spiritualni ravni. Doslej sva se in se bova verjetno še dalje osredotočala na ustvarjanje glasbe znotraj Gris kot enega izmed najinih poglavitnih ciljev. To je nekaj, kar počneva in kar sva.
ALEKSANDRA: Zakaj sta spremenila ime banda? Ker je toliko skupin črpalo svoja imena iz nordijske mitologije ali za spremembo tiči kak drug razlog?
NEPTUNE: Ne, imena nisva spremenila, ker bi se nama zdelo, da ime uporablja preveč bandov. Spremenila sva ga, ker Niflheim ni dovolj dobro predstavljal tega, kar sva z umetniškega vidika želela sporočati in deliti z Gris. Ni bilo dovolj obširno in prostrano. To je vse.
ALEKSANDRA: Kdo je napisal besedila za À l'âme enflammée, l'âme constellée... in ali so rezultat kakšnih izkušenj, osebnega prepričanja ali česa drugega?
NEPTUNE: Za À l'Âme Enflammée, l'Äme Constellée... sem besedila napisal jaz, medtem ko je večino besedil za Il Était Une Forêt... napisal Icare.
ALEKSANDRA: Sta v preteklosti obiskovala kakšno glasbeno šolo ali se kako drugače učila igrati kakšen inštrument? Katero glasbilo bi izpostavila kot primarnega in ali igrata še kakšen drug inštrument, ki ga ni moč slišati na vajinih izdajah? In kako to, da na À l'âme enflammée... ni klavirja? Številni vajini poslušalci so bili presenečeni nad to potezo.
NEPTUNE: Icare se je na glasbenem področju izobraževal že od malega, učil se je od družine in v šoli, vendar sva v glavnem oba samouka. Predvsem z ozirom na vse, kar ustvarjava z Gris. Razen teh inštrumentov, ki jih igrava na najinih izdajah, ne igrava nič drugega. Klavirja pa na zadnjo izdajo zavestno nisva vključila - pravzaprav bo klavir osrednji element na četrtem albumu.
ALEKSANDRA: Kako poteka pisanje pesmi pri vaju? Ustvarjata pesmi skupaj v vajinem studiu ali ločeno od doma? Najprej skomponirata glasbo in nato dodata besedila ali obratno?
NEPTUNE: Glasbo vselej ustvarjava skupaj. Pomembno nama je, da ohranjava enakovredno raven sodelovanja v vsem, kar počneva. Skupaj napiševa jedrni del vsake pesmi, od te točke dalje pa nato vsak sam dodaja elemente in podrobnosti s svojimi inštrumenti. V najinem načinu pisanja ne slediva nobenemu ustaljenemu vrstnemu redu, včasih naju k pisanju glasbe navdihnejo besedila, lahko pa se zgodi tudi obratno. Včasih napiševa glasbo in besedila ločeno in se nato odločiva, da jih združiva.
ALEKSANDRA: Pesem Dil ima precej bogat uvod v bistvo pesmi in zveni precej podobno nečemu, kar je navadno moč slišati v filmski glasbi. Če bi se kdaj v prihodnosti odločila igrati v živo, bi morda uporabila Dil kot uvodno pesem pred nastopom? Vama je kakšen skladatelj zelo blizu.
NEPTUNE: Če bi kdaj naredila koncert, v ta namen verjetno ne bi uporabila del pesmi, kot je Dil. Pomembno bi nama bilo, da bi Dil odigrala v celoti. Za intro bi verjetno želela ustvariti nekaj povsem novega, posebej v ta namen. Občudujeva številne skladatelje in filmska glasba nama pogosto služi kot vir inspiracije.
ALEKSANDRA: Kako vama je bilo na poletni evropski turneji s Sombres Forêts? Kateri so vajini najljubši spomini s turneje in bi si v prihodnosti želela narediti kaj podobnega z Gris? Na odru sta z brezhibno igro res lepo predstavila stare in nove pesmi SF.
NEPTUNE: Hvala! Turneja je bila izjemno doživetje in naju je z glasbenega vidika zelo obogatila. Dovolila nama je, da sva spoznala nove ljudi z različnimi pogledi na glasbo in brez te turneje ne bi nikoli mogla razširiti najinih obzorij na tak način. Hkrati je bila fizično zelo naporna, če vzamem v ozir število koncertov, ki smo jih odigrali, in razdaljo, ki smo jo morali premagovati med različnimi lokacijami klubov. Morda bova v prihodnje naredila kakšen koncert z Gris, vendar bi za to rabila večje število glasbenikov, na primer za spremljevalne vokale in violine. Turneja torej ne pride v poštev.
ALEKSANDRA: Katero pesem z À l'âme enflammée... bi izpostavila kot vajino najljubšo in zakaj? Osebno se ne morem odločiti, ker pesmi vedno znova odkrivam vsakič ko preposlušam album. Vsaka je res detajlirana in ustreza drugačnemu razpoloženju, kot zaobljena celota pa album kljub temu lepo teče.
NEPTUNE: Najlepša hvala! Najljubšo pesem bi težko izbrala, saj kot skladatelja in producenta ploščka nanj gledava kot na celoto - ustvarila sva ga glede na to, kako se je vsak element stekal v naslednjega. Da bi izolirala eno izmed pesmi kot "najino najljubšo", bi bilo v nasprotju s to logiko. Če pa bi res morala izbrati eno pesem, ki povzema najine namene in čustva, ki sva jih skušala izraziti prek najinega dela, bi to bila Une Épitaphe de Suie.
ALEKSANDRA: Je Fursy Teyssier od vaju prejel kakšne smernice, kako sta si zamislila naslovnico ali je imel pri njenem snovanju proste roke? Svoje delo je opravil več kot odlično, še posebej posrečene so podrobnosti na obrazu kipa, na primer razpoke od vročine iz notranjosti, ter konstelacije v ozadju.
NEPTUNE: Fursyju sva sicer omenila, kako midva dojemava vizualno plat albuma, a ker je na svojem področju "strokovnjak" on, je imela njegova beseda na koncu precejšnjo težo pri tem, kako je izpadla končna podoba ploščka.
ALEKSANDRA: Z aktualnim albumom sta se podala v drugo, precej nepričakovano smer. Ali to preprosto pomeni, da eksperimentirata z mejami znotraj tega ali onega žanra ali da počasi, a vztrajno puščata black metal za seboj?
NEPTUNE: Kanček obojega. Oddaljujeva se od tradicionalnega black metala, predvsem kar se tiče glasbe in inštrumentov, toda "temno" in "skrivnostno" bistvo black metala vselej ostaja v srcu Gris. Iščeva nove in manj tradicionalne načine izražanja tega bistva. Vsekakor je najin cilj, da premakneva meje žanra, tako da lahko na prihodnjih albumih tega pričakujete več.
ALEKSANDRA: V nekem intervjuju sem prebrala, da nameravata prenehati z Gris po šestem oz. sedmem albumu; da zaključita s tem poglavjem vajinega življenja. Ali v tem smislu štejeta Neurasthénie za vajin prvi plošček, čeprav sta ga izdala pod drugim imenom? Ali ta "rok" vpliva na vajino delo v smislu, da žene vajine sposobnosti in ambicije dlje?
NEPTUNE: Tako je, na Neurasthénie gledava kot na prvo izmed sedmih poglavij Gris. Čeprav je precej surov in primitiven album, je še vedno vir, iz katerega Gris izvira in brez katerega se ne bi razvil v to določeno smer. Postavljanje roka za Gris naju ne omejuje, temveč naju žene k temu, da pretehtava pomen vsakega poglavja in da resnično doseževa to, kar želiva ustvariti z vsakim delom.
ALEKSANDRA: Annatar je že razkril, zakaj svojo identiteto prikriva javnosti. Kakšen pa je vajin razlog za to?
NEPTUNE: Najine identitete ne želiva razkriti zato, ker se nama zdi pomembno, da fokus ostane na glasbi in da ohraniva nekaj skrivnosti, ki obkrožajo Gris.
ALEKSANDRA: Poleg tega je Annatar še omenil, da boste skupaj morda oživeli Miserere Luminis. Nekje sem prebrala, da ste med koncertom ML na neki točki na odru vsi med seboj zamenjali inštrumente, kar me je spodbudilo k razmišljanju o celotnem nastajanju istoimenskega prvenca. Je bil to kaotičen proces ali bolj olajšanje, saj nihče znotraj projekta ni imel točno določene vloge?
NEPTUNE: Dejstvo, da v Miserere Luminis ni imel nihče določene vloge, ni predstavljalo vir kaosa. Dejansko smo tako izkusili zanimivo obliko umetniške svobode, ki nam je omogočila eksperimentiranje in doživljanje nečesa drugega kot tega, na kar smo bili vajeni do tedaj iz naših dveh glasbenih projektov. Kar pa se tiče koncertov, smo na ta način medse vnesli novo dinamiko in osvežili pogled na našo glasbo.
ALEKSANDRA: Ali imata za v prihodnje že začrtane kakšne načrte? Naj vama za konec zaželim vse najboljše v vsem, kar vama ponuja prihodnost in res hvala za tvoje oz. vajine odgovore.
NEPTUNE: Hvala, bilo nama je v zadovoljstvo. V prihodnje nameravava nadaljevati s četrtim albumom Gris in zelo verjetno tudi z drugim poglavjem Miserere Luminis.
