Toner Low / Methadone Skies / Krpl

Uspelo mi je preživeti dolg petkov dan v službi in končno je bila tu sobota. Spet stoner scena, že ne vem koliko krat je bil v Innsbrucku organiziran koncert, ki v opisu nosi deskriptorje »psychedelic«, »stoner« ali »doom«. Skrivnost za tem je lokalni organizator Sound Zero, ki je specializiran le za tovrstne zadeve. Napovedana ura koncerta je bila ob devetih, a iz izkušenj sem se narisal v P.M.K-ju raje uro kasneje. Tako ali tako sem imel ob osmih še pijačo s sodelavci, sodelavka je namreč praznovala rojstni dan. Po prvi rundi sem za hec dal flyer o koncertu okrog mize, ki pa žal ni prepričal nobenega izmed enajstih farmacevtov (saj v bistvu nisem pričakoval kaj drugega). Torej sem se sam odpravil iz »fensi« lokala v luknjo blizu železniške postaje, kjer se bojda zadržuje nevaren in čuden folk.
Žal sem zamudil pol ure matriala prve skupine Krpl, želel sem biti rahlo jezen, a jeza mi ne bi vrnila zamujenih tridesetih minut. Šel sem v prvo vrsto, saj mi je glasba zelo ugajala. Trojica iz Gradca je preigravala desert rock varianto. Nizka uglasitev, doom vsadki, brez vokala. Začuda sem ugotovil, da je bila dvorana napolnjena bolj kot v četrtek na Fates Warning. Je kriva cenejša cena vstopnice, morda sobota, morda glasbena zvrst? Veliko znanih obrazov sem videl, samo vprašanje časa je bilo, kdaj bom srečal kolega Floriana. In žurka se je začela (no, nadaljevala v višji prestavi)! Spomin na setlisto imam rahlo meglen, a najbrž je bilo za to krivo sledeče: vsi trije bandi so igrali pretežno instrumentalno glasbo, torej si težko ločil komade, saj so si bili dokaj podobni (vse se je premikalo znotraj začrtanih meja žanrov). Izjema so bili headlinerji Toner Low, ki so na platnu tekom koncerta imeli projekcijo marihuane, na bas bobnu pa so se prelivale psihedelične barve (vsi, ki ste poizkusili psihedelične droge, veste, kaj mislim). Glasba je bila res low, tako nizko, da si čutil poden do drobovja. Skratka, še eden od mnogih stoner koncertov, podoben tistim iz preteklosti in najverjetneje tudi tistim, ki me še čakajo v prihodnosti. Občutek imam, da je glasba vedno ista, menjajo se le obrazi na odru.
»Stoner metal je po vsem svetu enak,« bi bil nauk današnjega večera. Vsi bandi, prvi iz Avstrije, drugi iz Romunije in headlinerji iz Nizozemske, so namreč izražali skupno stališče skozi odigrane tone. Vsi različni, a vsi povezani s kolektivno zavestjo, ki ji pravimo stoner metal.