Sabaton / Eluveitie / Wisdom

Na deževen torkov dan so se privrženci zasedb Eluveitie in Sabaton začeli zbirati že v zgodnjih popoldanskih urah pred trgovino Master Of Metal, kjer je od 15h do približno 16:30 potekalo druženje z omenjenima skupinama. Že ob vstopu v Ledina Center je postalo jasno, da bo Kino Šiška pokal po šivih, saj je po poslopju odmevalo kričanje najstnic in najstnikov, ki so poleg nekaj malo starejših fanatikov v spremstvu družin ter tistih stalnih obiskovalcev koncertov in poslušalcev obeh skupin, ki smo adolescenco že pustili za sabo, v velikem številu okupirali tako Master Of Metal kot zvečer prvih nekaj vrst v dvorani. Tako so trgovino obiskali trije člani zasedbe Eluveitie, ki so si za druženje vzeli dobre pol ure (tudi za posamezna slikanja), Sabaton pa so kar hitro odšli, saj so izrecno prosili naj se dekleta ne obešajo po njih, zato je nastala samo ena skupinska slika.
Tudi malo pred 19. uro, ko sem sama prispela v Kino Šiška, so prostor pred stopnicami že okupirale mladostnice, okoli pa je odmevalo prvih nekaj linij refrena komada Primo Victoria (ki je bil verjetno tudi eden izmed tistih treh, ki ga je mladina poznala). Počutila sem se, kot da sem prišla na koncert najstniškega »boy banda«, ne pa na metal dogodek. Mojo tezo so zopet potrdile oboževalke, ki so se skoraj pobile med sabo, ko se je odprl prehod do dvorane. Ko so se kriki polegli, sem tudi sama nekaj minut pred začetkom nastopa prve skupine stopila v dvorano, ki je bila skoraj povsem polna.
Prvi so na oder stopili Madžari Wisdom, ki s kakovostnim power metalom rušijo odre že več kot deset let, a kljub temu med obiskovalci koncerta niso imeli veliko privržencev. Band je večji preboj v mednarodne vode dosegel sicer šele leta 2010, ko so izdali svoj drugi studijski izdelek Judas, in ponovno v 2012, ko so podpisali z Rock The Nation in Noise Art Records, takrat pa tudi dobili priložnost igranja ob boku Sabaton na turneji Swedish Empire Tour, ki je obiskala Kino Šiška. Zasedba je kot krogla iz topa poslala energijo power metala, ki se po kakovosti definitivno lahko primerja z velikimi Stratovarius ali Rhapsody Of Fire. Petčlanska zasedba, ki jo vodi Gabor Nagy, zažiga tako, kot se spodobi. Kitarista in basist energično izmenjavajo položaje na odru, ob tem pa obvladajo inštrumente kot za šalo. Poleg tega, da ima vokalist neverjetno močen vokal in dokaj velik razpon, za celovito melodičnost poskrbita še dodatna vokala obeh kitaristov. V pol ure je tako zasedba odigrala svoje največje hite, vzpostavila dober kontakt s publiko, se celo pošalila na račun deklet v prvih vrstah (vokalist jih je vprašal, če so zgrešile koncert oz. če jim on deluje kot Justin Bieber ali Britney Spears) in nam povrhu predstavila še komad s prihajajočega novega albuma.
Po 15-minutni pavzi so na oder stopili švicarski folk metalci Eluveitie. Zasedba, ki sicer sestoji iz sedmih članov, je tokrat nastopila brez Anne Murphy, ki je morala zaradi bolezni prekiniti turnejo. Zaradi njene odsotnosti smo pogrešali kar nekaj komadov, najbolj pa verjetno Rose For Epona, presenečenje zadnjega ploščka Helvetios. Smo pa zato bili na račun tega primanjkljaja deležni pesmi, ki jih Eluveitie sicer verjetno ne bi igrali. Koncert so otvorili s Helvetios in nadaljevali z uspešnicami, kot so Luxtos, Thousandfold in Inis Mona, s katero tokrat za spremembo niso zaključili, temveč so jo odigrali že v drugi polovici repertoarja, kar je nekatere kar presenetilo. Namesto nje je nastop sklenil še en od komadov z najnovejše plošče, Havoc. Zvok pri Eluveitie je bil ravno tako dober kot pri predhodnikih, vendar pa me je zmotil pri inštrumentih, po katerih je posegel vokalist. Melodij slednjih skoraj ni bilo moč slišati, razen kadar je bil njihov namen izstopanje. Nasprotno od tega je bil zvok violine, flavte in dud perfekten in je izstopal tako, kot se v taki zvrsti pričakuje. Sicer je bil koncert povsem povprečen; člani zasedbe so se lovili po odru, komunikacija s publiko pa je bila na nivoju glede na to, da so se kot redni obiskovalci Slovenije pridružili tistim, ki nas pozdravijo z »dober večer, Slovenija« in temu dodajo še »hvala, my friends«.
Setlista: Helvetios, Luxtos, Thousandfold, Neverland, Santonian Shores, Home, Inis Mona, The Uprising, Uxellodunon, Havoc
Ko so Eluveitie zaključili z nastopom, se dvorana ni začela prazniti – ravno nasprotno! Čete metalcev v vojaških hlačah so začele korakati v dvorano, dokler ni bilo v njej okoli tisoč obiskovalcev. Nestrpnost je naraščala iz minute v minuto, pogledovali smo na telefone in čakali, kdaj se bodo luči ugasnile in bo po dvorani začel odmevati The Final Countdown. In smo ga dočakali – zadnje odštevanje (ki se neznosno vleče) do prihoda Sabaton. Presenečenje koncerta za tiste, ki dogajanja v zasedbi ne spremljajo tako redno, je bil nadomestni bobnar Snowy Shaw, ki je verjetno vsem znan kot bivši bobnar zasedbe King Diamond in nekdanji vokalist zasedbe Therion. Če smo ga bili v časih sodelovanja s Therion vajeni kot blondinca, je tokrat izgledal bolj kot nabita verzija Lemmyja Kilmistra. Snowy, skorajda večji od svojega seta bobnov, je tako močno udrihal po tolkalih, da smo v srcih začutili vsak udarec. Glede na to, da Sabaton kar pogosto postrežejo z dokaj klasičnim setom, so tokrat presenetili na vseh ravneh. Oder je bil razdeljen na dva nivoja, povezana s kovinskima rampama, ki sta omogočali članom prehajanje z ene višinske stopnje na drugo, večino časa pa je z akrobacijami svojo energijo na njih kuril Joakim, ki se mu tokrat celo niso strgale hlače (kot na koncertu dve leti nazaj v Cvetličarni, če še pomnite). Če začnem pri zvoku, je bilo vse tako, kot se spodobi. Glede samega koncerta, oziroma kar se tiče glasbenega dela, ni veliko za povedati, razen tega, da smo obiskovalci nekajkrat lahko izbirali, katere komade želimo slišati. Zmagovalne skladbe so bile sicer že vnaprej zelo očitne, saj smo izbirali na primer med Attero Dominatus in Into The Fire in mislim, da mi ni treba posebej napisati, kateri komad smo slišali. Poleg tega smo lahko izbirali še med dvema komadoma, in sicer The Carolean's Prayer ter Lifetime Of War (slednjega smo dobili kar v švedski verziji). Kar se tiče glasbenih presenečenj smo bili deležni še originalne izvedbe skladbe The Hammer Has Fallen, kar pomeni da sta bila intro in outro komada izvedena z akustičnima kitarama, Joakim pa je namesto skakanja po odru sedel za klaviature. Ključnega pomena, da lahko dotični nastop kot redna obiskovalka koncertov te zasedbe razglasim za najboljšega, pa je bil celoten šov in koncept komuniciranja s publiko. Tudi Joakim spada med frontmane, ki poznajo izraze »dober večer«, »hvala« in »pivo«, vendar pa so Sabaton ena tistih zasedb, ki je sposobna publiko z dejanji nasmejati do solz in tudi malo bolj čudne pripetljaje sprejeti kot pozitivne. Med slednje spadajo predvsem nedrčki ponorelih najstnic, ki so v Kinu Šiška eden za drugim leteli na oder. Članom banda dogajanje sicer sprva ni bilo ravno najbolj jasno, vendar so dokaj hitro do celotne zadeve razvili veseljaški odnos. Koncert je doživel dva vrhunca: prvega, ko je publika Joakima naučila »slovensko« kletvico »jebi se«, ki jo je namenil svojemu odrskemu kolegu, drugega pa, ko je na oder priletela roza majčka, ki si jo je Joakim na prošnjo publike celo nadel in se spremenil v roza Hulka. Tako oblečen je odpel En Livstid I Krig (Lifetime Of War) potem pa svoj videz povrnil v standardno borbeno opravo. Koncert so zaključili s komadom Metal Crüe, ki ga je simpatični pevec posvetil publiki, ob poslavljanju pa smo poslušali še Masters Of The World. Sabaton so z nastopom in šovom, pa tudi z nekaj naše pomoči, ustvarili odličen dogodek, ki se ga bomo tako oni kot mi spominjali, vse dokler bomo tega sposobni.
Setlista: Ghost Division, Gott Mit Uns, Carolus Rex, Poltava, Cliffs Of Gallipoli, Attero Dominatus, The Hammer Has Fallen, Midway, 40:1, Swedish Pagans, En Livstid I Krig, The Lion From The North, Encore: The Art Of War, Primo Victoria, Metal Crüe