INTERVJUJI

10. 9. 2006

Dekadent

Sprašševal: Matjaž Prešeren
Odgovarjal: ARTUR
Projekt Vigred je lani jeseni po nekajletni odsotnosti predstavljal vrnitev Arturja Felicijana. Z albumom Manifestation Of Seasonal Bleeding mu je uspelo narediti unikatni black metal izdelek, ki ga pri nas še nismo imeli priložnost slišati. Medtem je projekt postal pravi band, Vigred se je spremenil v Dekadent, Manifestation Of Seasonal Bleeding pa je izdajatelja dobil v švicarski založbi SMP. Pred izidom je o albumu in Dekadent spregovoril njegov stvaritelj, Artur.


MATJAŽ: Po odhodu od Noctiferie dolgo časa ni bilo slišati o tebi. Kaj se je takrat dogajalo s tvojo glasbeno kariero? Si kaj počel ali si jo pustil ob strani?

ARTUR: Načeloma sem jo čisto pustil ob strani. Posvetil sem se študiju in poslovni karieri. Do neke mere sem šel ven iz metala. Ne da bi ga pustil, ampak raziskovat sem šel še druge spektre glasbe. Vseskozi pa sem se ukvarjal s snemanjem in igranjem inštrumentov, ki sem jih igral že pred tem. Z namenom, da bi postal čim boljši glasbenik in če bi kdaj v prihodnosti naredil kakšne projekte na višji kakovostni ravni. Vmes sem šel v heavy, rock, a to je bilo zgoj eksperimentalno. Tri leta po tem. ko sem šel iz banda pa sem začutil, da bi lahko spet ustvarjal black metal. Dobil sem feeling, da bi lahko nekaj spet naredil. Za foro sem posnel komad, ki mu je danes naslov Vigred. Naenkrat se je nato iz primitivne glasbe začelo razvijati dobro delo. Mislil sem, da bom šel iz metala, a to ne gre. V metalu najdem toliko stvari, ki so povezane z mojo osebnostjo, da nima smisla, da se temu upiram in bolje je, da to izkoristim, ker metal tudi najbolje delam. Tudi kar se vizualne umetnosti tiče, mi metalna subkultura najbolj leži.

MATJAŽ: Ko si posnel Vigred, je potem tudi nastal projekt Vigred?

ARTUR: Ja. Fora je bila v tem, da sem v začetku mislil delati totalno primitivni black metal z malo komplikacijami. A sem človek, ki rad dela tisto, kar dela in do neke mere sem tudi perfekcionist. Zato sem šel naprej razvijati ta komad, dodajal riffe, melodije, vse skupaj sem hotel potem spraviti na nek višji nivo. Potihem sem začel razvijati še nekaj drugih komadov. Jaz pa hitro začnem gledati celotno sliko, ko začnem nekaj ustvarjati. Že ko naredim prvi komad, začnem razmišljati o tekstu, vizualni podobi – naslovnici. Ko sem delal prvi komad, sem res dobil tak dekadenten občutek. Zato sem na začetku projekt imenoval Dekadent, komadu pa dal naslov Vigred in tudi v tekstu se to omenja. Potem sem okoli besede vigred dobil zelo dober občutek in zato sem se odločil, da band preimenujem v Vigred. Po podpisu pogodbe pa sem spremenil ime nazaj v Dekadent. Predvsem zato, ker gre za tujo založbo in je to bolj mednaroden izraz. Poleg tega so nekateri narobe asociirali besedo vigred. Niso poznali njenega pomena in zato sem se odločil za Dekadent, ker ti že takoj ob zvenu da bolj temačen občutek. Vsaj meni se tako zdi. Glede ustanovitve banda bi povedal še to, da sem ga začel delati zaradi tega, ker vedno ko sem iskal določene bande v black, death metalu ali katerikoli drugi zvrsti, sem iskal določeno atmosfero, feeling, power, vse skupaj na kupu in tega nisem dobil. Nikjer nisem dobil tega in zato sem ustvaril band, da bi lahko naredil take komade, ki sem jih hotel slišati od bandov, ki jih ni. Tega ni. Mogoče je kdo temu podoben, a čisto takega ni. To, kar sem naredil z Dekadent so komadi, ki mi jih paše poslušati, z melodijami, ki jih želim slišati in jih nisem dobil prej nikjer drugod.

MATJAŽ: Ideja o oblikovanju celotne podobe se je verjetno potem še sproti oblikovala?

Dekadent ARTUR: Pri prejšnjih bandih in projektih, kjer sem sodeloval, nikoli nisem mogel res tako izraziti tistega, kar sem hotel, nikoli ni prišlo do maksimuma. Tukaj pa sem imel to priložnost. Delal sem sam, časa sem imel veliko in zato sem res lahko pokazal tisto, kar si želim. In uspelo mi je. Da je dober rezultat se je pokazalo potem, ko so album slišali drugi. Ti so mi res dali tak feedback, ki sem si ga sam predstavljal v svoji glavi. Res mi je uspelo narediti tisto, kar sem želel. No, to še ni čisti maksimum, kar bi si želel, seveda bo naslednji album še boljši. Vseeno pa je to tisto. Uspelo mi je narediti black metal v drugi smeri. Seveda je to black metal, a zraven je še polno drugih stvari in feelingov, da ne moreš reči, da je to isto kot na primer Dark Funeral ali kaj podobnega.

MATJAŽ: Kar se tiče celotne podobe, imagea banda, kar se vidi na albumu, spletni strani, nikoli ne bi rekel, da gre za black metal.

ARTUR: Ja, stran sem šel od tega. V začetku sem delal točno tisto, kar je meni pasalo. Ko so prišli še ostali člani, smo rekli,da bomo band, spoštovali bomo »pravila« black metal scene, a delovali bomo bolj nevtralno. Ne bomo izpostavljali religije. Tudi za sam image smo se odločili, da bo dark, ne bo pa nekaj smešnega, kar danes na žalost black metal je. Nisem želel, da bi izpadlo oziroma bilo podobno čemu, kar danes obstaja. Konec koncev je vse izpadlo precej umetniško. Ljudem, ki so iz umetniške sfere v Slovenije in ne poslušajo metala, in so videli naše spote ter poslušali glasbo, je bila zadeva všeč. In to je kul. Da nismo le nek black metal band.

MATJAŽ: V kolikšni meri se tvoje dojemanje black metala razlikuje od tistega pred recimo desetimi leti?

ARTUR: S časom spoznavaš nove zadeve in potem vidiš, da zadeve niso take, kot so se ti včasih zdele. Veliko misterioznosti izgine, dosti ljudji, za katere si misliš, da so polbogovi, se potem izkažejo kot navadni kreteni. Izgubiš spoštovanje do te zadeve. Vseeno, feeling, ki mi ga je ustvaril black metal pred desetimi in več leti, je ostal. Kar je bilo v black metalu dobro, je ostalo v meni. Zaradi tega se tudi še naprej ukvarjam z njim. Ta feeling ne gre stran. Če si res iskren pri tem, zakaj black metal sploh poslušaš, potem ga ne boš zanemaril, znal ga boš poslušati, tako kot je treba. Ne boš ga poslušal zaradi tega, ker bi ti bil kul image, ker bi rad bil drugačen, ampak zaradi tega, ker v tej glasbi najdeš del sebe.

Dekadent MATJAŽ: Tvoj odgovor že nakazuje na stavek, ki ga imate napisanega v svoji biografiji: »Dekadent is not corrupted by the ideals of commercialism as it stands true to creativity and originality no matter the mainstream or public criteria.« Misliš, da danes dosti bandov igra glasbo zaradi popularnosti in ne igrajo tistega, kar čutijo v sebi?

ARTUR: Vprašanje je, za katere bande bi to šlo, ali za uveljavljene ali pa novejše. Veliko je takih bandov, ki radi rečejo: »Glej, mi imamo pa band. « Ali pa: »Mi smo pa black metal band.« In ko ga vprašaš, kaj imajo, odgovorijo, da ničesar. Če me kakšen tujec sprašuje o slovenski black metal sceni, kaj naj mu pa rečem? Obstajajo nekateri bandi, a nimajo ničesar za pokazati. Bandi so, a vprašanje, kaj bo z njimi čez tri, štiri leta. Edini prodoren black metal band, ki je bil pri nas, je bil moj prejšnji band. Vse ostalo pa niti ne. Veliko je takih, ki želijo imeti band, samo zato da bi fural nekaj, naredijo pa ne dosti. Pri uveljavljenih bandih je pa tako. Image je šok in to se prodaja. Glasbeno pa žal to ni več black metal. Največji black metal danes, ki je na svetu, Dimmu Borgir, to ni black metal. Saj je atmosfera, a to ni to, ni pravega fundamenta, ki bi držal njih kot black metal band. Imaš tudi druge bande, ki so šli malo ven iz tega, a še igrajo black metal. Na primer Satyricon. Nekateri pravijo, da naj ne bi bili black metal, ampak black ‘n’roll. A ne, oni še vedno so black metal. Čeprav so zelo popularni, usmerjeni na trg, pri poslušanju čutiš, da so pravi black metal.

MATJAŽ: Z Vigred si se pojavil, ko je bil album že v celoti narejen. Prej ni bilo o bandu ničesar slišati. To ni ravno običajna poteza.

ARTUR: To je to, kako sem si predstavljal stvari, ali bomo pristopili profesionalno ali ne. Pred tem nisem hotel ničesar objavljati, delati nobene reklame za band, ničesar, dokler nisem bil sposoben pokazati ljudem, da imamo nekaj narejeno. In tako se mi zdi prav. Ne se nosit okoli preden nimaš kaj za pokazati. Tudi potem ko imaš kaj za pokazati, se ne spodobi, da se nosiš okoli. Mi smo se odločili, da predstavimo dokončano zadevo in počakamo na odziv. Ta je bil kul.

MATJAŽ: Kdaj pa si uvidel, da potrebuješ še druge glasbenike?

ARTUR: Med snemanjem. Pri snemanju albuma je takoj nastal problem zaradi bobnov. Vedel sem, da bom slej ali prej potreboval bobnarja. Stopil sem v kontakt s svojim dobrim prijateljem Andražem in takoj sva začela vaditi. Glasba je taka, da se ne da vaditi le v dvoje. Kitare so glavna stvar in z le eno kitaro ter bobni se vaditi ne da. Zato sem nujno potreboval vsaj enega kitarista. Ta je igral pred tem skupaj v bandu z bobnarjem. Vzdušje je super, poznamo se že od prej. Vsi smo neobremenjeni in imamo veliko volje. Nočem, da band komurkoli postane služba ali nujnost, ampak da v tem uživajo. To je pri glasbi pomembno. Drugače band ne more biti dober. Z vokalistko pa sem stopil v kontakt med snemanjem albuma. Zraven je prišla po naključju. Menil sem, da bi bilo zaradi razbitja monotonosti primerno vključiti ženske vokale. Lahko bi jih bilo več, a je bil album še pri koncu. Njene vokale sem posnel naknadno, kjer se je dalo. Spoznal sem jo preko kolega, s katerim sem posnel video ter naredil dizajn. Je dobra pevka, a tu ni pokazala vsega, kar bi lahko. Imeli smo premalo časa in tudi prostora na albumu, da bi jo lahko bolj uporabili. Za naprej jo pa bomo.

Dekadent MATJAŽ: So bobni na albumu posneti na ritem mašino ali kako?

ARTUR: Na ritem mašino ne, so pa samplani. Bobnar je odigral, a je porezano, ker ni odigral vseh delov. Nekaj je odigrano, ostalo pa je dodelano v studiu. Seveda pa naprej ne bo tako. Zdaj žal ni bilo druge variante, vseeno pa je boljše, kot če bi imeli računalniške bobne. Naprej bo seveda vse naravno, verjetno tudi brez triggerjev, he, he.

MATJAŽ: Sam naslov albuma je verjetno povezan z Vigred?

ARTUR: Ja, z Vigred še bolj kot z Dekadent. Dekadent v bistvu zajame celoten koncept, vse skladbe, Vigred pa pomeni pomlad in odraža melodičen del. Tekstovno je vse bolj dekadentno, vse je bolj v razsulu, odraža razočaranje nad družbo. Ne gre za politčni ekstrem. Manifestation Of Seasonal Bleeding v prenesenem pomenu je to, kar sem naredil. To je moje delo, moje krvavenje in glasba, ki sem jo ustvaril, je moja kri. To gre iz mene, to manifestiram, razkažem v tekstih. Sezonsko pa zaradi tega, ker se mi zdi blazno sezonski album. Je zelo romantična, jasna, kjer se čutijo vplivi klasičnih avtorjev iz 19. stoletja. V določenih trenutkih mi zelo paše poslušati, kako narava dela svoje, poleti, pozimi, ni važno. Vse najdeš notri, vsak letni čas, ali je mrzlo, ali čutiš sonce, ki žge. Kot ogenj, ne tako kot bi šli na Bahame he, he. Čutiš celoto, ki te uniči s svojo svetlobo. Potem imaš jesen, ko se umirja, je otožno, in pomlad, ko se vse rojeva. Zato je album sezonski in to sem skušal dati v en stavek.

MATJAŽ: Album izide pri švicarski založbi SMP. Kako si prišel do založbe, je bilo v igri več možnosti?

ARTUR: Album sem posnel, zdela se mi je kul, ne vem, kaj bi še izboljšal. Zato se mi je zdelo primerno, da jo izdam. Pošiljal sem jo naokoli po založbah. Izbral sem si izključno majhne, večjim nisem pošiljal. Preden bi od njih dobil kak odgovor, se mi že ne bi več dalo ukvarjati s tem albumom, bi posnel že novega. Tudi nisem imel želje po sodelovanju z veliko založbo. Sem realen, po vsej verjetnosti tako ali tako ne bi bilo nič iz tega. Poslal sem desetim založbam, dobil sem tri odgovore. Vsi so bili pozitivi. Eden je bil od založbe Emperor pevca Ihsahna. Rekli so, da so zelo zainteresirani, a da trenutno ne morejo izdati albuma, ker imajo že vse polno in da jim naj pošljem kasneje, ko bo možnost za izdajo. Iz Amerike sem dobil odgovor, najboljšo ponudbo pa sem dobil iz Švice. Šef založbe je bil zelo navdušen in to mi je pomembno; da lahko sodelujem s človekom na osnovni bazi, da lahko postavim svoje zahteve, da se lahko vse dogovoriš z njimi glede terminov, financ. Pri velikih založbah tega ne moreš dobiti.

MATJAŽ: Imaš namen to predstaviti tudi na odru?

ARTUR: Imam ja, a manjkajo mi še ljudje. Bobnarja sem dobil, ker ga seveda potrebujem tudi v studiu, pevko imam. Vse ostalo bi sicer lahko posnel sam, a delamo na tem, da dopolnimo zasedbo. Načrtujemo release party, kar pa je malo vprašljivo, ker smo že zelo blizu izdaji. Ne vem, če se bo izšlo, predvsem tudi zaradi manjkajočega člana – basista. Basista še nimamo, radi bi dobili nekoga, ki bi se mu dalo igrati to glasbo, ki bi se mu dalo sodelovati, bi bil odprt, tehnično sposoben in bil s srcem pri stvari. Pri Dekadent je na nek način težko igrati. Vsi, ki smo sedaj v bandu, smo glasbeno zelo odprti, nismo ozkogledni. A že toliko časa poslušamo black metal in toliko nam pomeni, da ne bomo šli ven iz tega. Ostali bomo black metal band. Je neka progresivna varianta, a black metal bo ostal. Tudi za atmosfero se bom potrudil, da bo v ključnih točkah black metalska. Če bomo pravočasno dobil člane, ki bodo za stvar in ki ne pričakujejo denarja. To je sicer problem. No, če ga bo kaj, bo, a verjetno ga ne bo, ker smo black metal band. Če dobimo vse člane, potem bom igrali. Turneje sicer odpadejo, tudi zaporedni koncerti, striktno le določeni koncerti. Vsak koncert, ki bo, bo zvenel in zgledal tako kot mora. Vizualna in avdio podoba mora biti dovršena, ne bi si rad privoščil še kakšnih slabih kritik na račun nastopa v živo.

Blind Guardian MATJAŽ: Se pravi da boš tudi na koncertu poskrbel za podobo kot je na spletni strani, v videospotu?

ARTUR: Tako je. Vsaj do neke mere bi radi naredili neko predstavo, ki bo seveda sodila v Dekadent podobo. Rad bi dvignil nastop na nek višji nivo. Če band igra v živo, naj bo predstava, ne le band, ki igra na odru. Ni potrebno, da je šov, ampak da je kulturni dogodek, video in avdio predstavitev.

MATJAŽ: Se pravi nobenih glav živali in podobnih zadev?

ARTUR: He, he. Tisti, ki uberejo to smer in naredijo efekt s tem, hvala bogu, da ga naredijo. Če želijo narediti black metal koncert z ekstremi naj to naredijo, mi bomo šli pač drugače. Na odru bo verjetno nekaj takega, kar se pojavlja v videospotih.

MATJAŽ: Se bodo videospoti vrteli na televiziji?

ARTUR: Ja, končno. Ta teden se odpravljamo na slovenske lokalne televizije. Čakajo naš intervjuji. Bomo videli, kdaj jih bodo vrteli po televiziji. Vizualno se mi ne zdijo preveč nesprejemljivi, gre za umetniško delo in upam, da jih bodo vrteli tudi podnevi. Nov spot za Dissident Dream je bil narejen spomladi in ta je kar dober. Je bolj tipičen kot za Vigred, z bandom, je mogoče malo bolj minimalistično zastavljen. A pojavno je bolj sprejemljiv in zato smo šli v to smer. Zajame pa vse, kar je pomembno.

KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
ODPOVEDANO! Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
1. 10. 2020
KoD: Malorshiga, Sober Assault, Ways of a Heretic
Orto Bar, Ljubljana