Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

11. 2. 2015
Panopticon - Roads to the North
Bindrune Recordings, 2014

Enočlanska atmosferična black/folk metal zasedba je po skupnem izidu s Falls of Rauros v začetku lanskega leta avgusta nato izdala še peti dolgometražec, naslovljen Roads to the North. Tudi z njim Austin Lunn ostaja zvest bolj robustni produkciji, kakršna se Panopticon tudi najbolje prilega. Manični bobnarski prehodi ob raznolikih kitarskih melodijah z vmesnimi, a minimalnimi vložki violin in akustične kitare s takšno produkcijo preprosto zvenijo bolj organsko.
Lunn je na aktualen album tokrat vključil nekaj izrazitih riffov melodičnega death metala, ki že takoj in tudi najbolj udarijo v prvi pesmi The Echoes of a Disharmonic Evensong, sicer pa se pozneje v kakšni pesmi pojavi tudi kakšna prvina post metala ali cora, na primer bežen »breakdown« proti koncu pesmi Where Mountains Pierce the Sky. Lunn z njo kljub temu kaj hitro »popravi« vtis, da se je z novim ploščkom lotil pretiranega eksperimentiranja, saj se z omenjenimi prvinami kvečjemu le spogleduje. Preizkušanje nekaterih novosti v okviru omenjenega projekta je ravno pravšnje in nove pesmi odlikuje prav tisti zvok, po katerem se glasbo Panopticon takoj prepozna, zlasti po njegovem najbolj prepoznavnem albumu Kentucky (2012). Projekt seveda ne bi bil isti niti brez že tradicionalnih instrumentalov z banjem in pridihom ameriškega juga. Skoraj šestminutni prvi del triade The Long Road, One Last Fire, se mirno razvija kot uvod v dolgo popotovanje in tudi nasploh par najboljših pesmi na ploščku. Manj živahen, a predvsem na račun violin bolj melodičen drugi del Capricious Miles sestavlja nekaj umirjenih atmosferičnih riffov, ki so eden izmed razlogov, zakaj mi je Panopticon tako prirasel k srcu. V teh delih se Lunn tudi spogleduje s progresivnejšimi bobnarskimi oprijemi, tako da na celem ploščku ne prevladata njegova energičnost in navidez neutruden tempo. Tretji del popotovanja, The Sigh of Summer, se nato znova prevesi v mirnejše odtenke in lepo uglasbi naslov pesmi; namreč kako zadnje izdihljaje poletja izpodrivajo vedno krajši in hladnejši jesenski dnevi. Opisano vzdušje poživijo živahne solaže in harmonije clean kitar, konec popotovanja pa nato dokončno naznani škripanje snega, ki kloni pod težo škornjev in kopit. Všeč mi je, da je omenjena tridelna pesem sestavljena tako, da vsak njen del polno zaživi ob ločenem ali celostnem poslušanju, saj so zastavljene koherentno in ne vzbujajo vtisa, da gre za kolaž več samostojnih, ločeno napisanih pesmi, ki jih je na koncu nekdo nasilno zbil skupaj v navidez povezano celoto. Četudi je Lunn od ustanovitve Panopticon vsako leto objavil vsaj en izid, tega ne počne nepremišljeno. V njegovi diskografiji je veliko splitov, ki so produkcijsko sicer malo šibkejši, a Lunn zato v albume vloži toliko več truda in premisleka. Če samo omenim preprosto naslovnico zasneženega gozda ter v sončne žarke skrit starodavni islandski simbol Vegvísir, ki naj bi pomagal popotniku ob slabem vremenu, na Roads to the North pa se navsezadnje vse vrti okoli popotovanja. Niti ne nujno horizontalnega od točke A do točke B, saj album nakazuje tudi nekaj časovnih smernic, vse od elementov severnoameriških domorodcev – Lunn na primer na ploščku uporabi tradicionalno piščal »dobro« –, skandinavske mitološke preteklosti pa vse tja do industrializacije in tehnološkega razvoja, saj se na primer ob koncu pesmi Norwegian Nights sliši vlak, ki za seboj vleče svojo kačo vagonov. V tej pesmi Lunn tudi edinkrat harsh vokal zamenja s petjem, in to precej posrečenim, saj takoj naslika v misli njegovo podobo, kako zvečer ob odprtem ognju prepeva in igra na akustično kitaro. To je zanimivo predvsem zato, ker na Roads to the North Lunn gosti še pet drugih vokalistov, in sicer so Panopticon tokrat posodili glas Dave Condon (Altar of Plagues), Johan Becker (Vukari, Austaras), Tanner Anderson (Celestiial) in Ben Smith, Colin Marston pa je k ploščku prispeval še nekaj svojih klaviaturskih in bobnarskih spretnosti (Behold the Arctopus, Krallice, Gorguts, itn.), ki najbolj izstopajo v zadnji pesmi Chase the Grain. Za eno pesem je vokal posnel tudi Jan van Berlekom (Waldgeflüster), ki mu je Lunn za lanski plošček Meine Fesseln posnel nekaj pasaž z mandolino in kitarskih solaž, predvsem pa je zanimivo njuno vzajemno sodelovanje zato, ker pesem In Silence dejansko precej spominja na dotični album Waldgeflüster.
Vedno znova me mednarodna sodelovanja na glasbenem, predvsem pa alternativnem področju razveseljujejo, nekatera včasih tudi negativno presenetijo (da na tej točki ne izgubljam besed na takšne in drugačne projekte tipa Folkearth), a današnja digitalna doba in internet nam omogočata marsikaj. V primeru Panopticon je to sodelovanje na glasbenem področju ne glede na številne zvezne meje in celo kontinenta, predvsem pa me pri dotičnem bandu navdušuje, kako se lahko posameznik zlahka kosa, v primeru Panopticon celo preseže, z malim morjem po številu članov polnejših zasedb. Koliko občudovanja je lahko vreden rezultat tega, kar lahko zgradi neomajna volja enega samega človeka. In Roads to the North je definitivno rezultat slednjega.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija