Chthonic so tajvanska melodična black/death zasedba, ki pri ustvarjanju melodike posega po vzhodnjaških folklornih elementih. Od prvotne zasedbe je ostal le še vokalist Freddy Lim, ki letos z bandom praznuje polnoletnost. Eno izmed pomembnejših daril za dopolnjenih osemnajst let pa predstavlja evropska turneja skupaj s Satyricon, na kateri bo peterica s Tajske delovala kot predskupina tudi 5. decembra v Ljubljani. Po videospotih sodeč, spada band na domačem kontinentu med velika imena ekstremne glasbe, medtem ko očitno tudi evropsko publiko navdušujejo včasih pivsko razigrani zvoki. Mene osebno pa do določene mere privlači le basistka, medtem ko lahko brez dolgega razmišljanja in obotavljanja vse ostalo stlačim v predalček »že slišano in zato nezanimivo«.
V uvodnem stavku opisana kombinacija je sicer super in če ne bi band od nje odstopal, bi bil Bú-Tik še dokaj poslušljiv album. A ker Chthonic mešajo orientalsko melodiko z nam izredno dobro poznano severnoevropsko melodiko, se je navdušenje od mene poslovilo hitreje kot prodajalka ljubezni po opravljenem delu. Iz tega razloga mnogokrat nisem čisto prepričan, ali poslušam kakšen »all star« band, v katerem so moči združili Turisas, Cradle of Filth in Amon Amarth, ali iz zvočnikov še zmeraj divjajo Tajvanci. Najboljši primer za to nenavadno mešanico je komad Between Silence and Death, ki deluje kot klon za Amon Amarth tipičnih kitar, kopija nadležne pijansko-poskočne klaviaturske podlage in neka popačena variacija Danijevega vokala s spremljevalnim growlom. Edina resnično svetla luč albuma, ki je prepojen z nezapomljivo dinamiko, nezanimivimi kitarskimi solažami in že prežvečeno melodiko, so vzhodnjaški ritmi. Te band v glavnem proizvaja s flavto, ki pa sama ne zmore obrniti jezička na subjektivni tehtnici dobrega okusa.