Tretji studijski album Bay Area mularije Bonded By Blood je nekaj, česar definitivno nisem pričakoval. Neumno ime, pobrano s prve plošče Exodus, ter tipičen retro izgled z vso šminkarijo v obliki 100 našitkov in še marsičesa nista nakazovala nič pametnega, ko sem jih izsledil leta 2007. Jebiga, tudi glasba ni bila nič posebnega. A na srečo so fantje opazili, da oguljen thrash le ni vse. Na novo ploščo so namreč dodali veliko drugih elementov iz ostalih metal zvrsti, nižje uglasili kitare in pravzaprav posneli poslušljivo ploščo. Logan Mader je poskrbel za miks in odličen zvok nasploh. V bobnih je zapaziti le milimeter triggerjev, medtem ko bas ravno prav distorzirano orje pod kitarami. Slednji v naslovnem komadu The Aftermath z odličnim tappingom odpre komad ter pod težkim riffom kitare nadaljuje z »mini« solom v isti izvedbi, prav tako pa odpre naslednji komad Crawling In The Shadows, za katerega so fantje posneli tudi videospot. Kitare proizvajajo optimalne linije v hitrih in srednje hitrih pasažah. Veliko več je groove pasaž in v zadnjem delu Shepards Of Rot zveni poslednjih nekaj riffov, kot bi morali zveneti na zadnji plošči Nevermore. V nekaterih komadih kitare operirajo po sedmih strunah in nazorno pokažejo, da pobje poslušajo tudi death metal.
Novi prišlek, vokalist Mauro Gonzales, relativno dobro opravi delo. Če sem pošten, v bistvu prej slabo, kot dobro. V bolj napadalnih pasažah izpade dobro, v »čistih« linijah pa prisiljeno in štorasto (ja, tudi štoravost se da opaziti pri petju, in to brez najmanjšega problema), sicer pa vokal nikoli ni bil svetla točka tega banda. Na sam konec skupina doda še priredbo ene najbolj znanih skladb Rage Against The Machine, Killing In The Name, ki izpade dokaj kul.
Najboljša izdaja Bonded By Blood do sedaj. Če bodo nadaljevali v tem vzponskem ritmu, znajo izdati še kakšno ploščo ali dve.