Ameriški death grinderji se ponovno vračajo z ubijalsko ploščo, ki je v marsikaterem pogledu presegla neverjetno predhodnico, Traitors. Jason Netherton (bas/vokal) je človek, ki ima veliko povedati. Njegovo poznavanje političnih in družbenih razmer predstavlja neusahljiv vir besedil in družbeno ter politično kritičnih tem, ki jih tako ognjevito obravnava tudi tokrat. Ognjevito je prava beseda – album deluje kot eksplozija napalma, ki požira vse pred seboj – je močan na glasbenem in strasten ter iskren na besedilnem področju.
Heirs To Thievery je album, ki v marsičem predstavlja novo poglavje za Misery Index. Zvočna podoba je še bolj furiozna, pesmi so na trenutke malce krajše, a definitivno bolj dinamične kot prej. Melodika se prepleta z agresijo in brutalnostjo, malce bolj spoliran zvočni ''output'' pa stvari ne ovije v lažno kozmetično podobo, ampak jo izostri kot britev, ki še bolje in učinkoviteje reže. Riffi Markla Kloeppla in Sparkyja Voylesa so res močni – na trenutke nas spomnijo na Dying Fetus, na trenutke na Slayer ali pa na Disfear ter seveda Suffocation in Napalm Death. Malce so predvidljivi, ampak v stilu, da bolj ustrežejo pričakovanju, ki ga vzbudi določen ton, kot pa obratno. Jason in Mark si delita vokalne dolžnosti, s tem, da je delež Jasonovih vokalnih izbruhov mnogo večji, njegov vokal pa je izredno močan in kar je še najbolje – zelo jasen in razumljiv. V death grindu pa žal ni mogoče uiti potrditvi stereotipa, da so najbolj prominentni inštrumenti bobni. Adam Jarvis je zmešan! Njegovo igranje je popolnoma ustrezno predstavljenemu žanru, le da je še toliko bolj začinjeno, da ni niti vsiljivo niti dolgočasno. Kot da bi pojedel Brutal Truth, Cryptopsy in Disrupt obenem. Je pa njegov ''snare boben'' včasih izstopajoč, a spet ne preveč.
Album ponuja tudi nabor gostov, od katerih najbolj izstopata Hate Eternal kruljač, Erik Rutan in Jasonov nekdanji ''brother in crime'', John Gallagher iz Dying Fetus (z njegovimi vokali v enem komadu Misery Index res zvenijo kot Dying Fetus v času albuma Destroy The Opposition), najde pa se še kdo.
Heirs To Thievery bo trn v oku vsem, ki menijo, da je ameriška zgodovina in sedanjost nekaj sijajnega. Hkrati pa bo kurja juhica za dušo vsem tistim, ki menijo, da je death grind precenjen, prežvečen in dolgočasen žanr. In your face!

Ivan