Vsaka naslovnica albuma je (oziroma naj bi bila!) ogledalo le-tega. Naslovnica Traced In Air ne odstopa tako drastično od predhodnika Focus iz leta 1993 kot tudi bistveno ne odstopa vsebina (oziroma vzorci) albuma. Naslovno sliko je narisal isti ilustrator, prav tako je album posnela pretežno ista ekipa. Nikakor pa ne gre za (avto)plagiatorstvo, razlike so prisotne. Prisotne so tam, kjer morajo biti, ne kjer so nepotrebne. Tako kot po naslovnici tudi po vsebini takoj prepoznamo, da gre za Cynic.
Ker nekako velja, da drugi album glasbenika/ov pomeni vojaški preizkus iznajdljivosti in vzdržljivosti (in tudi v glasbi večkrat krute obdržljivosti), obstaja fraza, da te drugi album "ali naredi ali umori" (iz ang. "either makes or brakes"). Cynic z reunionom tako spadajo v kategorijo "ponovno obujenih" skupin, a se jim občutno pozna, da medtem niso vrgli inštrumentov v koruzo. Nadgrajevali in plemenitili so svoje znanje in ideje v drugih skupinah. Posledice razvoja so "ilustrirane" tudi na novem albumu Traced In Air. Izbrali so tretjo možnost, izpustili "umori ali naredi" ter izbrali svojo opcijo "potrdi". Razsežnosti Focusa so posegle tudi v melanholično vzdušje doom metala (Sentiment; čeprav ne igrajo doom metala!), medtem ko se zdi Traced In Air bolj fokusiran/osredotočen. Vzeti so le značilni vzorci in odtenki, celota pa je bolj usmerjena. Znameniti atmosferski premori in pavze so ponovno prisotni, izbrano uporabljene klaviature tudi (zaključek King Of Those Who Know), kruleči in čisti vokali ponovno v sožitju, stopnja ostalih inštrumentov in kvaliteta njihovega produkta pa se vsekakor ni znižala, kvečjemu narasla.
Vsekakor Cynic ne ustvarjajo vsakdanjega metala za vsak okus. Čeprav so nenavadni umetniki, pa uspejo ne glede na svojo tehnično odliko izvleči dovolj interesantne okraske in kot med oprijemljive dele. Sam bi njihovo zvrst označil kot "meditativni metal", saj raziskuje človekovo minljivost v neskončnem univerzumu. Zavedajo se, kako sta čas in prostor pomembna (Nunc Fluens, Nunc Stans), kar bi lahko usmeril tudi v dolžino izdelka, ki v krepke pol ure pove mnogo več kot večina ostalih v uri ali čez.
Cynic se zavedajo, kakšno je njihovo poslanstvo, nasploh metal je lahko zelo srečen, da je počaščen s takšnimi izvirnimi izdelki. Plastični kirurgi death metala so spet na delu, le da njihove stvaritve niso umetelne, temveč naravno umetniške.

Najbolje pa bi lahko povzel vsebino albuma z verzi iz besedil:
"A primal energy
where creation is born
on sympathetic chords..." (Adam's Murmur - Cynic 2008)

...ali pa:
"...mindful among the mindless..." (King Of Those Who Know - Cynic 2008)

Darijan