RECENZIJE

20. 11. 2008
Kampfar - Heimgang
Napalm Records, 2008
Po dveh letih se na pogansko bojno polje vračajo norveški Kampfar z novim, že četrtim albumom Heimgang, ki ostaja zvest severnjaški folklori in tradiciji.
Na albumu lahko prisluhnemo desetim himnam nordijskega pagan black metala, prežetega s kančkom starodavne vikinške folklore in mistike, ki jo ta konec sveta premore.
Album se prične z akustičnim introm, ki mu sledi še instrumentalen dodatek. Že pri drugi pesmi pa se tempo kmalu spremeni v trden black metal, ki izvira iz skupin, kot so npr. Enslaved - se pravi stari norveški black metal, ki je tako cenjen po celem svetu. Album zares ponuja fenomenalne občutke, če le premoremo kanček domišljije in če se znamo potopiti v svet glasbe in ne zgolj produkcije. Stvaritve na Heimgangu so naravnost enkratne in neponovljive. Ob njih doživljamo preporod pagan black metala z večjim poudarkom na zvokih starodavnosti in preprostosti, se pravi osnovah, ki delajo ta žanr poseben. Končno album, ki ne izgubi svoje rdeče niti in so vse pesmi skrbno postavljene na svoje mesto na albumu, ki deluje kot glasbeno kontinuirana zgodba.
Kljub perfektni produkciji pa bo verjetno marsikdo presenečen nad malce zamegljenim zvokom, ki naredi album še kako ''old school'' in ga ne vrže med množico novejših kvazi pagan albumov iz katerega cvilijo previsoke kitare in vokali samooklicanih opernih pevk, da o kakšnih ''Sonata Arctica'' klaviaturah niti ne izgubljam besed. Kampfar so z novo kreacijo uspeli ostati v sami eliti norveških skupin, ki z izvirnostjo in minimalizmom naredijo to, kar drugi kupijo z matricami in producenti. Potrudili so se ustvariti atmosfero z inštrumenti in s petjem in tako ustvarili pristen izdelek, ki deluje kot epski poklon prednikom.
Album se prav tako odlikuje z odličnimi kitarskimi deli, ki pripomorejo ustvariti popolno atmosfero starodavnosti in obenem večnosti. Po vrhu tega pa piko na i doda še vokal, ki spominja na same začetke black metal scene iz začetka 90-ih.
Na kratko povedano je Heimgang verjetno letošnji ''top'' izdelek, ki ga premore norveški pagan/black glasbeni stroj. Je pa žalostno, da se bo na daleč izognil vsakim medijskim žarometom in se verjetno počastil zgolj s kakšno turnejo. Mogoče pa je ravno to tisti ''žmoht'', ki metal glasbo še vedno dela tako posebno.

Matevž

Objavljeno tudi na: www.Rockline.si
SORODNE VSEBINE:
28. 6. 2011Kampfar - Mare / Recenzije
11. 3. 2008Atrocity - Werk 80 II / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 10. 2019
Rammstein - Rammstein
Recenzija
14. 10. 2019
Sacred Reich - Awakening
Recenzija
11. 10. 2019
Batushka - Hospodi
Recenzija
8. 10. 2019
Rotting Christ - Non Serviam: The Official Story of Rotting Christ (knjiga)
Recenzija
3. 10. 2019
Ellende - Lebensnehmer
Recenzija
2. 10. 2019
Vulvodynia - Mob Justice
Recenzija
1. 10. 2019
Inter Arma - Sulphur English
Recenzija
27. 9. 2019
Darkthrone - Old Star
KONCERTI & FESTIVALI
22. 10. 2019
A Pale Horse Named Death, Molybaron, Angor, Chaos Inside
Viper Room, Dunaj, Avstrija
24. 10. 2019
KoD Extra: Hangar 55, Deep Down Bellow, Old Bridge Cartel
Orto Bar, Ljubljana
24. 10. 2019
Parasol Caravan, Savanah, Minus Green
Arena, Dunaj, Avstrija
25. 10. 2019
Metalsteel
Kavarna Sotočje, Medvode
25. 10. 2019
BlackBoxRed, Hoba
Mladinski center Postojna
25. 10. 2019
Deströyer 666, Dead Congregation, Nocturnal Graves, Inconcessus Lux Lucis
Orto Bar, Ljubljana