Po dveh letih se na pogansko bojno polje vračajo norveški Kampfar z novim, že četrtim albumom Heimgang, ki ostaja zvest severnjaški folklori in tradiciji.
Na albumu lahko prisluhnemo desetim himnam nordijskega pagan black metala, prežetega s kančkom starodavne vikinške folklore in mistike, ki jo ta konec sveta premore.
Album se prične z akustičnim introm, ki mu sledi še instrumentalen dodatek. Že pri drugi pesmi pa se tempo kmalu spremeni v trden black metal, ki izvira iz skupin, kot so npr. Enslaved - se pravi stari norveški black metal, ki je tako cenjen po celem svetu. Album zares ponuja fenomenalne občutke, če le premoremo kanček domišljije in če se znamo potopiti v svet glasbe in ne zgolj produkcije. Stvaritve na Heimgangu so naravnost enkratne in neponovljive. Ob njih doživljamo preporod pagan black metala z večjim poudarkom na zvokih starodavnosti in preprostosti, se pravi osnovah, ki delajo ta žanr poseben. Končno album, ki ne izgubi svoje rdeče niti in so vse pesmi skrbno postavljene na svoje mesto na albumu, ki deluje kot glasbeno kontinuirana zgodba.
Kljub perfektni produkciji pa bo verjetno marsikdo presenečen nad malce zamegljenim zvokom, ki naredi album še kako ''old school'' in ga ne vrže med množico novejših kvazi pagan albumov iz katerega cvilijo previsoke kitare in vokali samooklicanih opernih pevk, da o kakšnih ''Sonata Arctica'' klaviaturah niti ne izgubljam besed. Kampfar so z novo kreacijo uspeli ostati v sami eliti norveških skupin, ki z izvirnostjo in minimalizmom naredijo to, kar drugi kupijo z matricami in producenti. Potrudili so se ustvariti atmosfero z inštrumenti in s petjem in tako ustvarili pristen izdelek, ki deluje kot epski poklon prednikom.
Album se prav tako odlikuje z odličnimi kitarskimi deli, ki pripomorejo ustvariti popolno atmosfero starodavnosti in obenem večnosti. Po vrhu tega pa piko na i doda še vokal, ki spominja na same začetke black metal scene iz začetka 90-ih.
Na kratko povedano je Heimgang verjetno letošnji ''top'' izdelek, ki ga premore norveški pagan/black glasbeni stroj. Je pa žalostno, da se bo na daleč izognil vsakim medijskim žarometom in se verjetno počastil zgolj s kakšno turnejo. Mogoče pa je ravno to tisti ''žmoht'', ki metal glasbo še vedno dela tako posebno.

Matevž

Objavljeno tudi na: www.Rockline.si