»The law of evolution is the law of selection – the perfect ones always promote« je del teksta Turn Away na novi plošči Noctiferie. Citat, ki ob natančnem, v bistvu skorajda ob takojšnjem poslušanju pove vse, kar nova plošča je. Kdor je pričakoval nadaljevanje Per Aspera bo presenečen, saj so se v svoji naravni evoluciji premaknili v nepričakovane dimenzije. »Mastermind« Igor Nardin je uspel uresničiti odlično sintezo metala s hladnostjo in natančnostjo tehnologije, medtem ko je vseskozi prisoten še izreden ambientalni element etno glasbe.
Kitare so ubijalsko masivne in čiste, imajo potrebno surovost, kar lahko vidite že takoj, ko se zarola Fall Of Exile, zelo dobro pa izstopajo v Anyone in Forebang. Igor odlično kombinira in druži med seboj različne glasbene stile. Razlike so ogromne, a ne izgleda, da bi vse to bilo s silo »zlepljeno« skupaj. Power riffi a la Forebang, Turn Away so odličen partner ambintalnim lead delom a la Out Of Play. Ritmika je precej raznolika, veliko je sinkop in štopanj, nekaj je tudi solaž – fenomenalna je spet v Out Of Play, pesem, ki je nekako najboljša sinteza predstav moderne Noctiferie. Eno poslušanje ne bo dovolj, da dojamete vse plasti. Bass Uroša Lipovca je globok in neskončen kot črna luknja, ki posesa vse, kar je svetlega na poti in s kitaro in bobnom ustvarja potrebno mračno masivnost, ki se še bolj poda k atmosferiki groze ter masivnosti zvoka. Bobni Luke Čadeža so drugačni od blastov in pridihov Morbid Angel. Luka se osredotoča na jekleno podporo in ritmično osnovo, medtem ko se igra še z groove deli (činele so zakon) ter pedalnimi poudarki. Giannijev vokal je definitivno premik naprej. Je še vedno brutalen ampak razumljiv, na trenutke distorziran in popačen, vseskozi pa hladen, prisoten kot nočna mora. Dodaten bonus pa so izjemni clean vokali, ki niso zborovski ali kaj podobnega, temveč kot demonična lepota iz časov pred človeštvom.
Noctiferia je uspela prestopiti vse meje – presenetili so (tako kot vedno) in ne glede na ceno, ki jo bodo morda morali plačati, so drzno vstopili v temo, ki je tudi njihova varuhinja. Le natančno poslušanje bo pokazalo, da Noctiferia kljub mnogim morebitnim referencam (mnogi bodo v njih videli Samael, Fear Factory, Laibach, Rammstein) ohranjajo svoje enotno in originalno bistvo. Zver bo sprejeta po eni strani s hvalami, po drugi strani pa z gnusom. Noctifeira je hlad, ki ga čutiš v grozi, je stroj, ki ne kaže čustev, je zlo, ki ima tisoč obrazov, je vse in nič. Sprevržena lepota – slovenska morbida...